Od 1. januarja naj bi bila minimalna plača 1074,43 evra, torej 50 evrov bruto več

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je danes, po drugem posvetu s socialnimi partnerji, sporočil, da bo uskladitev minimalne plače za leto 2022 enaka višini rasti cen življenjskih potrebščin, to je predvidoma 4,9 odstotka. Novi znesek bruto minimalne plače bo tako 1074,43 evra, torej 50 evrov bruto več. Po podatkih statističnega urada minimalno plačo prejema okoli 40 tisoč zaposlenih, med njimi kar dobra polovica v javnem sektorju.

Soglasja ni, zadnjo besedo ima minister

V skladu z zakonom o minimalni plači se ta letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, upoštevaje tudi druge dejavnike, kot so gibanje plač, gospodarska rast in stopnja zaposlenosti. "V skladu z obstoječimi makroekonomskimi napovedmi, negotovostjo, povezano z epidemijo covida-19, predvsem z aktualnim omikronom, in po posvetu s socialnimi partnerji je minister sprejel odločitev o uskladitvi zneska minimalne plače z uradnim podatkom o inflaciji v preteklem letu. Trenutni decembrski podatek statističnega urada kaže na inflacijo v višini 4,9 odstotka," so pojasnili na ministrstvu. Ob tem so dodali, da bo ta znesek predvidoma do 20. januarja objavljen v Uradnem listu RS in bo veljal za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja tekočega leta dalje.

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je po sestanku povedala: "Socialni partnerji smo predstavili vsak svoje argumente, pri čemer kot običajno do soglasja ni prišlo. Minister je jasno nakazal možnost uskladitve v višini življenjskih stroškov, predvidoma 4,9 odstotka. Podatek bo znan sredi januarja. V razpravi smo socialni partnerji opozorili na nujnost, da bi moral biti novi znesek minimalne plače vsako leto znan že pred januarjem. Sindikalna stran tudi meni, da bi poleg obvezne uskladitve, ki jo določa že zakon (rast življenjskih stroškov), rast minimalne plače morala odražati tudi ostale pogoje, od gospodarske rasti, realne rasti plač do padca brezposelnosti in zlasti podražitev, s katerimi se soočamo v zadnjem času. Naj spomnim. sindikalni predlog je bil povečanje minimalne plače na 1133,35 evra bruto, kar bi pomenilo zvišanje za 10,65 odstotka."

Delodajalci pričakujejo ukrepe države

Delodajalci seveda takemu povečanju, predvsem v imenu konkurenčnosti, nasprotujejo. "Decembrski dvig cen (4,9 odstotka) je bil precej višji, kot so bile ocene še oktobra, ko so Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ocenjevali, da bo le 2,5-odstoten. Kljub temu je povprečen dvig cen v lanskem letu znašal le 1,9 odstotka, ker so se cene začele zviševati predvsem v drugi polovici leta," opozarjajo.

Že lani se je minimalna plača povečala za 8,9 odstotka, medtem ko so se cene znižale za 1,1 odstotka. Realno se je bruto minimalna plača tako lani povečala za desetino. "Če se poveča za medletno rast cen, se s tem ohrani kupna moč minimalne plače," pojasnjujejo pri GZS. Opozarjajo, da so se tudi druge okoliščine na stroškovni strani poslovanja v zadnjih dveh mesecih precej poslabšale, pri tem izpostavljajo predvsem cene energentov in surovin. "Dvig teh cen je približno še enkrat višji kot za gospodinjstva, medtem ko še ni pripravljenih ukrepov za podporo prizadetim podjetjem," pojasnjujejo.

"Pričakujemo, da se bo država po vzoru iz lanskega leta odpovedala dodatnim prihodkom iz naslova dviga minimalne plače in bo del dviga v obliki subvencije v pavšalnem znesku 30 evrov na zaposlenega mesečno namenila najbolj prizadetim podjetjem. S tem bi podjetja pridobila nekaj časa za uskladitev prodajnih cen in prilagoditve poslovanja na višje stroške. Izpostavljamo, da bi se neto minimalna plača lahko še dodatno povečala s sprejetjem predloga zakona o dohodnini. V 2025. bi prejemnik minimalne plače iz tega naslova prejel letno 640 evrov več. To bi pomembno dvignilo kupno moč in stabiliziralo domače povpraševanje tudi v primeru slabšanja epidemiološke slike," meni Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS. Dodatno GZS predlaga, da bi od 1. marca do konca leta 2022 veljala nižja osnova za obračun socialnih prispevkov zaposlenih, kot je določeno v ZPIZ-2, in sicer v višini nove minimalne plače.