V ozadju ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se odvija tudi bitka med zavarovalnico Vzajemna in njihovimi nekdanjimi odvetniki. Zavarovalnica Vzajemna je namreč vložila pritožbo na Odvetniško zbornico zoper odvetniško pisarno, s katero je do junija letos že vrsto let pogosto sodelovala. Gre za Odvetniško družbo Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, ki je "nedavno enostransko prekinila dolgoletno sodelovanje z Vzajemno", kot so nam povedali na zavarovalnici. So pa odvetniki še prej, kot kaže, pridobili drugega pomembnega naročnika, ministrstvo za finance. In zavarovalnici se zdi sporno, da so z njimi sodelovali prav pri pripravi zakonodaje, ki se nanaša neposredno na Vzajemno, kar bi lahko predstavljalo konflikt interesov in kršitev odvetniške etike, saj naj bi njihovo sodelovanje potekalo istočasno.
Da pri omenjeni zakonodaji sodelujejo z njimi, so nam potrdili tudi na ministrstvu. "Pri pripravi mnenja glede prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz družbe Vzajemna na ZZZS ter statusno pravnega preoblikovanja Vzajemne je Ministrstvo za finance RS sodelovalo z odvetniško družbo Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji. Ministrstvo za finance je pogodbo z omenjeno družbo sklenilo 30. 6. 2023. Vrednost pogodbe je do največ 22.500 evrov brez DDV," so pojasnili in nas z nadaljnjimi vprašanji usmerili na omenjeno odvetniško pisarno.
Tam so s pojasnili skopi. "Naša mandatna razmerja s strankami so poslovna in odvetniška skrivnost, vedno pa ravnamo v skladu z odvetniško etiko. Vaše informacije so napačne ter jih očitno nekdo širi z nekim osebnim namenom," so nam odgovorili. Vprašali smo jih, zakaj so prekinili sodelovanje z Vzajemno in sprejeli projekt na ministrstvu in ali so seznanjeni, da so jih zato prijavili na odvetniško zbornico.
Pritožba in zakon na isti dan
Prijavo so nam na zbornici potrdili. "Odvetniška Zbornica Slovenije potrjuje, da je 20. 7. 2023 prejela pritožbo, po kateri sprašujete. Po ustaljenem postopku obravnavanja pritožb oziroma prijav, bo pritožba vročena v pojasnilo odvetniški pisarni oziroma odvetniku in nato predana pristojnim organom zbornice v obravnavo. Ker pritožba še ni bila vročena v pojasnilo, podrobnejših informacij žal ne moremo podati," nam je zapisal predsednik Odvetniške zbornice Janez Starman.
Prijavo so torej prejeli prav na dan, ko je vlada potrdila predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice v delniško družbo. Predlog, ki so ga spisali v omenjeni odvetniški pisarni. "Cilj predloga zakona je dokončna ureditev premoženjskih razmerij med Vzajemno, ustanoviteljem in njenimi zavarovanci oziroma člani, tudi tistimi, ki imajo ta status na podlagi pogodb dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in sicer s preoblikovanjem Vzajemne v delniško družbo. Družba bo torej tudi po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in preoblikovanju lahko še naprej izvajala svojo dejavnost," so zapisali na ministrstvu ob predstavitvi zakonodajnega predloga. In še: "S preoblikovanjem Vzajemne v delniško družbo se na eni strani uredijo razmerja več kot 700.000 zavarovancev Vzajemne, in sicer z izplačilom njihovih deležev (če je vrednost deleža nižja od 70 evrov) oziroma s pridobitvijo delnic preoblikovane družbe. Na drugi strani pa se na enak način, bodisi z izplačilom deleža ali pridobitvijo delnic, ustanovitelju Vzajemne, to je ZZZS, zavaruje njegov premoženjski položaj, s čimer se zaščiti tudi javni interes."
Ministrstvo za finance je z nekdanjimi odvetniki Vzajemne podpisalo pogodbo do največ 22.500 evrov brez DDV
Mikeln se boji prevzema Vzajemne
Do zakona, ki bi Vzajemno spremenil v delniško družbo, pa je zelo kritičen predsednik uprave Aleš Mikeln. V nedavnem intervjuju za Večer je dejal, da je pravi namen tega zakona politično-gospodarski prevzem Vzajemne. "Bistvo tega zakona je dolgoročno prevzeti Vzajemno. Njen portfelj, morda tudi kakšen kader. V preteklosti so takšne ideje predlagali moji predhodniki in takrat je parlament to preprečil - ravno v zakonu o pogojih za statusno preoblikovanje Vzajemne zdravstvene zavarovalnice iz leta 2007. Sicer bi bilo vredno razprave, koliko je še potreben takšen, kot je. Ampak njegov namen je bil, da Vzajemna ostane vzajemno organizirana. Danes pa parlament ureja ravno nasprotno, da mora Vzajemna iti v preoblikovanje. In to pomeni prej ali slej odprta vrata za prevzem. Ali bo to tujec ali domač, bomo videli. Ključen namen tega zakona pa gotovo ni preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja, ampak preoblikovanje Vzajemne in odpiranje vrat za nekoga," je med drugim dejal na to temo.
Zavarovalnici Vzajemna zdaj sicer več kot 90 odstotkov prihodkov predstavlja dopolnilno zavarovanje. Zato bo ukinitev tega za podjetje precejšen zalogaj. Mikeln nam je tudi povedal, da jih čaka korenito prestrukturiranje v Vzajemno 2.0 - kar pomeni od odpuščanja do usmerjanja na druga (tudi dodatna zdravstvena) zavarovanja.