Povračilo škode lastniku, tudi zaradi divjadi, je temeljna pravica oškodovanca. In kar obsežno poglavje je v Zakonu o divjadi in lovstvu namenjeno odgovornosti za škodo, uveljavljanju odškodnin, pogojem itd. V praksi naletimo na zelo različne okoliščine glede velikosti škode, odškodnin, predvsem pa opažamo, da je zelo pomemben, celo najbolj pomemben odnos med lovci in oškodovanci. Če je ta odnos korekten, je v postopku hitro sklenjen sporazum o višini odškodnine (ne glede na dejansko višino škode). Vendar v praksi velikokrat ni tako. In iz različnih vzrokov oškodovanci mnogokrat ne prijavljajo škode. Po drugi strani pa izražajo pričakovanja po zmanjšanju pritiska divjadi in škode. In škoda je eden izmed pokazateljev oziroma kriterijev, na osnovi katerih se določajo ukrepi v lovsko upravljavskih načrtih, tudi odstrel. In zaradi problemov, škod, ki jih na določenih območjih povzroča divjad, KGZS v imenu lastnikov podaja pobude oziroma zahteve za povečan odstrel določenih vrst divjadi. In velikokrat nam dajo nasprotni argument, da se škoda ni povečala. Za to pa uporabljajo le podatke o prijavljeni škodi. Vemo pa, da oškodovanci velikokrat škode sploh ne prijavljajo, zato uradni podatki ne odražajo dejanskega stanja. In od tukaj poziv lastnikom, da vestno prijavljajo škodo. Iz razloga, da se vidi realnejša slika škod. Tak poziv smo zasledili tudi od odločevalcev, pa tudi od lovcev. Je pa nesprejemljivo, da bi vso škodo od divjadi nosili lastniki na svojih plečih. Glede škode imajo lastniki sorazmerno veliko toleranco. Prijavijo jo šele, ko je ta prag presežen.
Tudi na KGZS pogosto opozarjamo na neusklajenost delovanja nekaterih ministrstev, torej odločevalcev, predvsem MNVP in MKGP. Kmetijsko-okoljski ukrepi nalagajo kmetom izvedbo določenih ukrepov, ki zagotovo niso v prid mali divjadi. Vendar jih izvajajo, ker jim to določajo pogoji za pridobitev določenih sredstev.
Pravzaprav so pa kmetje oziroma lastniki zemljišč tisti, ki najbolj množično skrbijo za ohranitev krajine, ki posledično daje pogoje za ohranitev tudi prostoživečih vrst živali. Lovci sicer izvajajo določene vrste biomeliorativnih ukrepov, ki pa se po obsegu ne morejo primerjati s tistimi, ki jih opravljajo kmetje oziroma lastniki zemljišč.
Andrej Andoljšek, višji koordinator za področje gozdarstva in obnovljivih virov, KGZS
