(ODZIV NA PISMO BRALCA) Slovesnost na Teharjah (2)

06.11.2024 06:00

Pisma bralcev, 23. 10. 2024

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Slovesnost ob Spominskem parku Teharje 6. 10. 2024
Rozmari Petek

Spoštovani gospod Alojz Filipič,

že pred časom sem, na priporočilo zgodovinarja dr. Marjana Toša, prebral knjigo Podivjana celina izpod peresa Keitha Lowa. Dejstvo je, da je bila Evropa po dnevu zmage 9. 5. 1945 celina množičnih pregonov, taborišč, brezvladja, bede in razdejanja vseh družbenih vrednot (ne samo v Sloveniji!). Zmagi je sledilo maščevanje po vsej Evropi, in sicer kot posledica grozljivega vzroka! Tako so se dogovorili trije predsedniki velikih držav leta 1945 na Jalti, in sicer Roosevelt, Churchill in Stalin. In to je zgodovinsko dejstvo!

Vaš prispevek v rubriki Pisma bralcev, vezan na članek Slovesnost na Teharjah, objavljen v dnevniku Večer dne 7. 10. 2023 na strani 6 izpod peresa novinarke Rozmari Petek, me je napeljal, da sem se "lotil" knjige Druge izgube avtorja Jamesa Bacqua iz Kanade. Novinarka je v svojem prispevku navedla (verjetno povzela po govorniku, upokojenem nadškofu Antonu Stresu) naslednje: "Na Teharjah, kjer je poprej bilo nemško taborišče, so po končani vojni začasno namestili zajete domobrance, vojake, civiliste, žene in otroke, ki so jih zavezniki (moja opomba: Angleži) skupaj z ubežniki in begunci iz Hrvaške in Srbije zaustavili na Koroškem (moja opomba: Koroška v Avstriji) in jih potem izročili novi partizanski oblasti." Novinarka je navedla domobrance in vojake, ni pa pojasnila, za katere vojake je šlo. Zanimivo, mar ne? Morda tiste iz Jasenovca?

Dne 7. 10. 2024, prav tako na strani 6, je novinarka Branka Bezjak objavila prispevek Povojni poboji, vezan na odkritje spomenika na Arehu. Pri tem je navedla, da so se žalne slovesnosti udeležili številni visoki gostje, med njimi tudi veleposlanica Nemčije v Sloveniji gospa Sylvia Groneick, ki je v govoru povedala, navajam po novinarki, da je Nemčija povzročila med drugo svetovno vojno veliko gorja, tudi izgon civilnega prebivalstva iz Slovenije: "Žal pa se nasilje ni končalo z umikom okupatorjev. Po vojni je bilo v gozdovih umorjenih na tisoče ljudi, med njimi pripadniki nemško govoreče manjšine /.../."

Spoštovani gospod Filipič, ob branju knjige Druge izgube, v kateri so opisane strahote, ki so jih doživeli nemški ujetniki v taboriščih v Nemčiji s strani zaveznikov, povzeto v epilogu, sem se vprašal, ali si gospa veleposlanica Nemčije v Sloveniji upa načeti srhljivo in dolgo zamolčano zgodbo o usodi nemških vojaških ujetnikov v taboriščih po koncu druge svetovne vojne, zavedajoč se, da mnogi še vedno ležijo v neoznačenih grobovih, in ali bodo ti ostanki kdaj dostojno pokopani. Mnenja sem, da nikakor ne, ker bi jo po ukazu zelo hitro odpoklicali.

Obe knjigi, Podivjana celina in Druge izgube, zelo priporočam v branje, še posebno zadnjo navedeno, in to zgodovinarjem, tistim, ki se gredo zgodovinarje, politikom in cerkvenim dostojanstvenikom. Da ne pozabimo, da ne izkrivljamo in ožimo grozot po drugi svetovni vojni le na eno državo, predvsem pa, da ne izrabljamo v politične namene, kot se često dogaja!

Danilo Muršec, Maribor

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta