Vanessa Čokl
Vseh osem prijavljenih kandidatov izpolnjuje pogoje, prednost pa daje prof. dr. Alešu Galiču, prof. dr. Vasilki Sancin in prof. dr. Juretu Vidmarju, je sodni svet, med drugim kadrovska služba sodstva, z devetimi glasovi za in nobenim proti kot eden od akterjev v postopku odločil na zaprosilo predsednice republike Nataše Pirc Musar za mnenje o prijavljenih na razpis pravosodnega ministrstva za eno mesto na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), ki je sodišče Sveta Evrope. V Strasbourgu se bo konec maja 2025 zaključil devetletni mandat zdajšnjemu sodniku iz Slovenije dr. Marku Bošnjaku, ki je od konca lanskega leta kot podpredsednik ESČP-ja tudi najvišje pozicionirani Slovenec na mednarodnih sodiščih. A še enkrat za strasbourškega sodnika kandidirati ne more.
Do izvolitve bo še dolga pot
Čeprav so volitve sodnika še relativno oddaljene, se je postopek doma začel, ker je v celoti večstopenjski in precej dolg. Ko (tri) kandidate nazadnje potrdi državni zbor z večino glasov na tajnem glasovanju, sodnika izvoli Parlamentarna skupščina Sveta Evrope s seznama, ki ga dobi iz Slovenije. Je pa še ena podrobnost: po zakonu o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč lahko v slovenskem delu postopka predsednica republike, za katero bo to eno od prvih velikih sodnih kadrovanj, državnemu zboru predlaga tudi več imen od nujnih treh po pravilih mednarodnega sodišča.
Kdo je še v prijavljeni osmerici, sodni svet ni objavil, po poročanju Dnevnika pa za sodnika v Strasbourgu kandidirajo še sodnik na upravnem sodišču Boštjan Zalar, profesor Evropske pravne fakultete v Novi Gorici Anže Erbežnik, članica stalnega arbitražnega sodišča v Haagu Miša Zgonec Rožej, odvetnica in docentka na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici Anja Strojin Štampar in Andrej Auersperger Matić, pravni svetovalec pri evropski službi za zunanje delovanje.
Sancinova v Strasbourgu odločala o Bavčarju
Zanimivo bo videti, ali bo pravnica na položaju predsednice republike pogledala tudi po za zdaj neizbranih kandidatih z evropsko pravno in tudi sodno prakso - med prijavljenimi vsekakor so. So se pa prijavila tudi imena, ki so bila neuspešna na različnih drugih razpisih za izpostavljena sodniška mesta, od Sodišča EU v Luksemburgu do Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Mariborčan Anže Erbežnik na primer doma nazadnje ni bil izvoljen za ustavnega sodnika, to je bilo, ko je bil na čelu države še Borut Pahor. Eden od zdaj predlagane trojice, Jure Vidmar, redni profesor na maastrichtski pravni fakulteti, pa je nazadnje neuspešno proti aktualnemu sodniku dr. Marku Ilešiču kandidiral za sodnika na Sodišču EU.
Galič in Sancinova, ki je takoj po odločitvi sodnega sveta zafunkcionirala kot prva favoritka za Strasbourg, sta profesorja na ljubljanski Pravni fakulteti. Vasilka Sancin, več let tudi članica Odbora OZN za človekove pravice, je pred tedni kot tako imenovana nadomestna sodnica sodelovala v senatu ESČP-ja, ko je odločal o odškodnini za padlega prvega istrabenzovca Igorja Bavčarja. Sodišče v Strasburgu mu je, kot smo poročali, prisodilo 16 tisoč evrov odškodnine (zahteval je milijon in pol), ker mu je bila v Sloveniji, tako so odločili na ESČP, kršena pravica do domneve nedolžnosti zaradi izjave nekdanjega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča za Pop TV takrat, da bodo "letele glave", če bo zadeva Istrabenz zastarala. Sodnica iz Slovenije je glasovala drugače od ostalih v senatu, ki so pretehtali: po njenem Klemenčič ni prejudiciral Bavčarjeve krivde, ampak se je izrekel zgolj o sodnem postopku. Sancinova zato ni videla dokazov, da bi izjave takratnega ministra kakorkoli vplivale na poznejše odločitve sodišč.
