Njen lanski poziv, da se gradnja projekta začasno ustavi, pa je bil posledica njene ocene, da javnost nima dovolj informacij, je dodala. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je marca lani ljubljansko občino pozvala, naj dela na projektu začasno ustavi. "Vse vpletene sem pozvala, naj sedejo za skupno mizo, da se pogovorijo o tem, kje so morebitne napake, morebitne nezakonitosti, da ima vsaka stran možnost predstaviti pomisleke o tem velikem in niti ne poceni projektu v Ljubljani, da se najdejo skupne rešitve, ki bi bile v dobrobit javnega interesa," je danes dejala Pirc Musar.
V urad je, kot je pojasnila, dobivala veliko ogorčenih pisem prebivalcev Ljubljane o domnevnih nepravilnostih pri izgradnji kanala C0.
Na vodni konferenci v New Yorku je bil tudi takratni minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ki ga je, kot je izpostavila, prav tako pozvala, da skupaj s pristojnimi institucijami preuči primernost zakonodaje in v primeru pomanjkljivosti te odpravi.
Na njen poziv se je z dopisom odzval ljubljanski župan Zoran Janković in po predsedničinih besedah v njem zanikal, da bi bilo z gradnjo kanala C0 kar koli narobe. "Dopisu je takrat priložil kar nekaj dokumentacije, iz katere naj bi seveda izhajalo, da so bili vsi postopki v zvezi z gradnjo kanala C0 pravilni in zakoniti," je pojasnila.
Pirc Musar je svoje videnje projekta zapisala na podlagi takrat dosegljive dokumentacije, takrat pravnomočnih sklepov in ostalih odločb. "Opozarjam pa, da ne jaz osebno ne urad predsednice seveda nismo bili udeleženci, ne stranka v postopku, nobenem, kakršnemkoli postopku povezanim s kanalom C0, in posledično seveda nismo imeli dostopa do celotne dokumentacije," je dodala.
Stvar in naloga drugih organov je, da ugotovijo ali je gradnja kanala potekala pravilno in predvsem zakonito.
Nenavadno se ji je zdelo, da presoja vplivov na okolje ni bila potrebna
Župana je, kot je pojasnila v današnjem pričanju, opozorila, da je bil postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj razdrobljen na šest faz, posamezni posegi v okolje pa da so bili definirani kot zahtevni. "Zato se mi je zdelo res nenavadno, predvsem glede na to, da gre za napajalno zaledje vodonosnika, torej za vodovarstveno območje, da presoja vplivov na okolje ni bila potrebna," je dejala.
Ob tem je Pirc Musar izpostavila tudi številna odklonilna mnenja, predvsem hidrogeološke stroke, "oglasili so se tudi na NIJZ, negativno mnenje so podali tudi na slovenskem društvu za zaščito voda, jasno odklonilno mnenje so spisali tudi zdravniki UKC Ljubljani".
Janković je po predsedničinih pojasnilih v odzivu na njen dopis spet zanikal nepravilnosti. "Gradnja se je takrat nadaljevala in kolikor sem seznanjena iz medijev, presoja vplivov na okolje ni bila nikoli izvedena, iz medijev pa sem tudi izvedela, da je pred kratkim ministrstvo spet odločilo, da presoja vplivov na okolje ni potrebna," je dodala.
Želi si, da bi se odločitve glede tovrstnih projektov prejemale transparentno. Nenavadno se ji zdi tudi, da se pod različnimi vladami sprejemajo različne odločitve. "Te bi morale biti izrazito strokovne in ne politične," je poudarila.
"Številni državljani vidimo upanje v vas, da se ta norost tukaj v Ljubljani ustavi," je predsednici dejal član preiskovalne komisije Aleksander Reberšek (NSi). Ocenil je, da je poleg opozicije in nekaterih nevladnih organizacij edina, ki se je županu Jankoviću postavila po robu.
Reberška je zanimalo tudi stališče Pirc Musar kot vrhovne poveljnice Slovenske vojske. "V prejšnji državi je vojska vodovarstveno območje branila kot kritično infrastrukturo," je dejal in vprašal: "Ali boste kot vrhovna poveljnica slovenske vojske izvedli učinkovite ukrepe za preprečitev ogrožanja delovanja kritične infrastrukture?"
"Vas moram razočarati. Kot vrhovna poveljnica obrambnih sil Republike Slovenije nimam prav nobenih pooblastil, ne po slovenski ustavi ne po zakonu o obrambi, in prav je, da to ljudje vedo," je odvrnila Pirc Musar.
Strokovnjaka ocenila, da trasa kanala C0 v Ljubljani ni primerna
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) po besedah biologa Andreja Uršiča še vedno smatra, da trasa kanala C0 v Ljubljani ni primerna, saj povečuje tveganje ogroženosti za oskrbo Ljubljane s pitno vodo. Tudi hidrologi menijo, da obstajajo tehnologije in sredstva, da bi ta kanal potegnili drugje, je dodal profesor Mihael Brenčič.
Tak kanal, kot je C0, po besedah Uršiča z NIJZ sodi izven vseh vodovarstvenih pasov. Kot je izpostavil v današnjem zaslišanju pred parlamentarno komisijo, ostaja neodgovorjeno vprašanje, kaj se zgodi, če kljub vsem predvidenim zaščitnim ukrepom pride do take poškodbe kanala, da bi prišlo do onesnaženja črpališč Kleče in Šentvid. Kako bi se Ljubljana oskrbovala s pitno vodo, če se ti vodni viri izključijo iz oskrbe?
Ob tem je izpostavil, da je treba nadomestno oskrbo za Ljubljano oziroma katerikoli kraj zagotoviti v 24 urah. "Tu govorimo o oskrbi več kot 100.000 ljudi, če odmislimo industrijo in druge porabnike," je izpostavil.
Uršič je sicer poudaril, da NIJZ sam ni bil vključen v zadevo, so pa pripravili mnenje za potrebe ministrstva za zdravje. Pojasnil je tudi, da sam ni strokovnjak za področje pitnih vod, v okviru NIJZ vodi delovno skupino, ki pripravlja mnenja za potrebe ministrstva za zdravje.
Ocenil je, da bi bilo presojo vplivov na okolje pri kanalu C0 treba izvesti in kanal obravnavati kot eno investicijo oz. en poseg v okolje. "Preseneča me to, da je bilo za objekt, ki je dolg dobrih 12 kilometrov, izdanih več gradbenih dovoljenj," je dejal.
Menil je tudi, da se investitorji presojam vplivov na okolje izogibajo predvsem, ker te predstavljajo časovno zavoro za projekte.
Na vprašanje predsednice komisije Anje Bah Žibert (SDS), če so bili na NIJZ pri pripravi strokovnih mnenj kdaj deležni političnih pritiskov, je Uršič odgovoril, da po njegovem vedenju ne, je pa izpostavil, da ta mnenja niso zavezujoča.
Profesor na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti Mihael Brenčič je v pričanju izpostavil, da se hidrogeološka stroka s potekom kanala C0 v povezovalnem delu ne strinja, na kar so poskušali opozoriti že leta 2016, a takrat, razen pri redkih izjemah, niso bili slišani.
"Naše mnenje ali pa moje mnenje kot strokovnjaka s tega področja je, da obstajajo tehnologije, pa tudi sredstva so na voljo, da bi ta kanal lahko potegnili drugje," je poudaril Brenčič, sicer geolog, specialist za področje hidrogeologije. Kako in na kakšen način so bile trase presojane, Brenčič ne ve, saj številni dokumenti niso javno dostopni.
Kot je še opozoril, noben kanal ni 100-odstotno vodotesen. "Take kanalizacije na svetu pač ni. Tudi če pogledate standarde za presojo vodotesnosti oziroma tesnosti kanalov, boste videli, da vsi standardi predpisujejo neko kritično, preprosto rečeno puščanje," je pojasnil in dodal, da skuša stroka zadevo definirati na način ocene verjetnosti.
"Mi ne govorimo o tem, da bo do realizacije dogodka prišlo, obstaja pa verjetnost. Tudi potres je verjeten dogodek. Vsi dobro vemo, v Sloveniji živimo na potresnem območju," je pojasnil. Moderna doktrina varovanja vodnih virov po njegovih pojasnilih ne dopušča povečevanja obremenitve na teh območjih, v tem primeru na območju ljubljanskega vodonosnika.
Brenčič je tudi ocenil, da je kanal C0 po strokovni logiki in po potencialnem vplivu zahteven objekt in tak objekt zahteva temeljito presojo vplivov na okolje. "Zakaj bi tvegali, če za to ni potrebe," je poudaril.
Kdo bo pričal v petek?
Komisija ugotavlja politično odgovornost in drugo odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v gradnjo javnega povezovalnega kanala C0 in suma, da so oziroma so bili postopki pri tem vodeni nepregledno, nezakonito in z izigravanjem zakonodaje. Na naslednji seji, ki bo v petek, bodo pričali nekdanji resorni ministri Jure Leben, Simon Zajc in Uroš Brežan ter nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon.
