Ko sem začel davnega leta 1987 obiskovati Srednjo družboslovno šolo (od leta 1990 Prva gimnazija Maribor), smo imeli v prvem letniku (čas usmerjenega izobraževanja) tudi zanimiv predmet s kratico OTP (osnove tehnike in proizvodnje). Časi so se zelo, zelo spremenili in za pomen takratne kratice marsikdo iz razumljivih razlogov ne ve.
Pred nekaj leti smo izvedeli, da je v Slovenijo prišel velik igralec na bančno-finančni sceni, banka iz Madžarske, ki se imenuje OTP. Ta je v napoleonskem stilu osvojila pomemben del slovenskega bančnega trga in pred kratkim je bilo javno sporočeno, da se bosta kmalu (že prevzeti) banki NKBM in SKB združili v eno pravno osebo s sedežem v Ljubljani.
Z "utopitvijo" sedaj še samostojne NKBM (nekoč je bila to Kreditna banka Maribor) bo tudi na simbolni, poimenski ravni izginil še eden od (karkoli si že mislimo o tej banki) zgodovinskih gradnikov identitete Maribora po drugi svetovni vojni in v samostojni Republiki Sloveniji.
Vemo, da gre za veliko, kompleksno finančno-poslovno operacijo, ki je običajna za svet globalizacije in ki nima nikakršne zveze s sentimentalnostjo ter z zgodovinsko identiteto. Suhoparna sporočila za medije, kako dobro je za komitente, da bo sedež združene banke v Ljubljani, me ne prepričajo. So morda pri OTP naredili kakšno anketo med komitenti, da so o tem prepričani? Bom pa oba svoja starša temeljito povprašal, kako bo ta selitev sedeža ugodno vplivala nanju kot komitenta te banke … Nova združena banka se bo zelo posvečala digitalizaciji, robotizaciji (klepetalni roboti) in umetni inteligenci. Tudi to je javno znano.
"Takle mamo," rečejo v Ljubljani in tako je tudi pri bližnjem odhodu naziva NKBM v predal zgodovine. Seveda ne gre za prvi tovrstni primer izgubljanja identitete. Tudi slovenska nogometna reprezentanca že dolgo ne igra več svojih tekem v Mariboru, v Ljudskem vrtu, čeprav so bile pred leti neke drugačne obljube. Navedel bom tudi primer Zlate lisice, kar je resda predvsem posledica sprememb v delovanju narave (podnebne spremembe).
Kakorkoli, naša identiteta, ki smo je bili vajeni, izginja, tudi z odhodom NKBM. Ne vem, kako je z vami, toda osebno se ob tem ne počutim dobro.
Rihard Čibej, Maribor
