Po odločitvi koprskega višjega sodišča: Če nenošnja maske ni prekršek, kaj to pomeni za že izrečene globe?

"Vsi, ki ste bili iz naslova nenošenja obrazne maske kaznovani, lahko zahtevate od države vračilo plačane globe, ker ste plačali nekaj, česar niste bili dolžni plačati, tega pa pravno niste vedeli. Globe iz tega naslova so nične, ker to ni prekršek," se je na zadnjo znano odločitev sodišča včeraj odzval ustavnik dr. Andraž Teršek.

Kaj je vlada prepovedala?

Koprsko višje sodišče, kot prej že nekatera druga sodišča v državi, je odločilo, da neuporaba zaščitne maske na odprtem zaradi epidemije covida-19 ni prekršek, in to zato, ker je vlada oziroma odlokodajalec ni naredil za prekršek! 

Sodišče se strinja, da je nošenje mask potreben in koristen ukrep, ki ga je treba upoštevati, vendar pa je vlada to dolžnost uvedla s podzakonskim aktom, brez podlage v zakonu.

"Če to izrecno ne piše v zakonu, ni mogoče kar domnevati, da je maska zadeva gibanja in da je gibanje brez maske prepovedano," je opozoril Teršek, potem ko so sodniki ustavili postopek proti državljanu, ki ga je policija konec lanskega oktobra oglobila, ker na počivališču Mlake, torej na odprtem javnem prostoru, ni nosil maske.

Vprašanje, pred katerim so bili sodniki, je, ali je vlada, takrat ko je zapovedala obvezno uporabo zaščitnih mask (mimogrede: nepredvidljiva hitrost menjavanja pravil, po katerih je maska zunaj enkrat obvezna, drugič spet priporočena, in tako v krog, je posebna zgodba v pravnem redu, katerega osnovno pravilo je predvidljivost), s tem dejansko predpisala omejitev gibanja tistim, ki zaščitne maske nimajo. Višje sodišče v Kopru je odločilo, da to, da se sporni vladni odlok sklicuje na prepoved oziroma omejitev gibanja na okuženih ali neposredno ogroženih območjih po zakonu o nalezljivih boleznih, ne zadošča. In da vlada z odlokom o prepovedi/omejitvi gibanja ni izrecno, od črke do črke, prepovedala gibanja osebam brez maske: "Vlada se v odloku ni odločila za uporabo besedne zveze 'prepove se gibanje osebam, ki ne uporabljajo zaščitnih mask, na odprtih javnih prostorih' ali 'na odprtih javnih prostorih se lahko gibljejo samo osebe, ki uporabljajo zaščitne maske'." Tako sodišče.

Situacije je treba precizno določiti, da niso poseg v svobodo

Skratka, če želiš preganjati, moraš najprej precizno kodificirati, situacije natanko opredeliti. Kakor so napisali višji sodniki: "Podobnih primerov, ko je določena na primer obvezna uporaba varnostnih pasov med vožnjo ali obvezna uporaba čelad na gradbiščih, ne razlagamo kot poseg v svobodo gibanja, in po prepričanju sodišča nič drugače ne velja tudi za obvezno nošenje zaščitnih mask." A (vladna) razlaga, da gre pri obvezni uporabi zaščitnih mask za omejitev gibanja, in je torej na tej osnovi mogoče izrekati globe, je preširoka, je odločilo sodišče. To pa preprosto pomeni, da predpis, ki je določil obvezno uporabo zaščitnih mask, ni bil napisan tako, da bi bila neuporaba maske prekršek po zakonu o nalezljivih boleznih. 

Ker torej kršitev pravil o uporabi mask v nobenem predpisu ni določena kot prekršek, je pritožbeno sodišče postopek, ki se je začel na okrajnem sodišču v Ajdovščini, ustavilo. 

Avtomatičnega izbrisa ni 

"Tisti, ki so globe že plačali in se niso pritožili, je za njih postopek pravnomočno končan in tudi morebitna nova sodna praksa na njih ne vpliva niti nima precedenčnega učinka na ostala sodišča. Za njih so postopki zaključeni," za Večer pravi strokovnjak za prekrškovno pravo s Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Miha Šepec. Le če so globi ugovarjali, pa bo, predvideva po vsem, zadeva zelo verjetno rešena v njihovo korist.

Samo če bi ustavno sodišče ugotovilo neustavnost vladnega predpisa, na podlagi katerega so jim bile izrečene globe, bi jih naredilo za nične po Šepčevem mnenju. Ali če bi državni zbor sprejel zakon o amnestiji za prekrške. Torej: če se oglobljeni ni pritožil v postopku, je to zanj končana zgodba.

Pravna mreža: Eno leto že se opozorila ne upoštevajo 

Pri Pravni mreži za varstvo demokracije so vlado pozvali, naj uredi zakonsko podlago za nošenje mask. Naj torej "po enem letu neupoštevanja opozoril pravne stroke", kakor pravijo, pripravi spremembe zakona o nalezljivih boleznih, da bodo zakonita podlaga za ukrepe, ki jih sprejema za zajezitev širjenja virusa.

Po zakonu o prekrških pa imajo posamezniki po mnenju Pravne mreže na voljo več pravnih sredstev. Vsekakor pa ni nobenega avtomatizma.

Če odločba o prekršku še ni bila izdana, lahko dajo pobudo za ustavitev postopka. Če je bila odločba o prekršku izdana, rok za vložitev pravnega sredstva pa še ni potekel, lahko oglobljeni vloži zahtevo za sodno varstvo in ima prekrškovni organ možnost odpraviti odločbo o prekršku, če ugotovi, da je zahteva pravočasna in utemeljena.

Če pa je odločba o prekršku pravnomočna (to vključuje tudi že plačane prekrške), a v resnici nima zakonite podlage, ostaneta dve pravni sredstvi: pobuda državnemu tožilstvu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ali pobuda prekrškovnemu organu za sodno odpravo ali spremembo odločbe o prekršku, ki ni imela zakonite podlage.

Šele če bi bil oglobljeni v takem postopku z izrednimi pravnimi sredstvi uspešen, bi to pomenilo, da sodišče plačilni nalog razveljavi, država pa je primorana vrniti že plačano globo oziroma ustaviti postopek izvršbe.