(POGLED) Veliko tistih, ki se imajo za sredinske ali rahlo leve, je besnih tudi na opozicijo

Vremenske razmere, ugodna koronska slika in precepljenost so v petek množično opogumile državljane, da so šli v Ljubljani na ulico in v živo manifestirali rezultate zadnjih anket, da 70 odstotkov vprašanih te vlade ne podpira.

Ključno sporočilo protestnikov je bilo, naj vlada pade. Seveda na protestu ni bilo vseh teh, ki so proti vladi, jih je pa bilo - ocenjeno vsaj na oko - največ doslej v njenem mandatu.

V televizijskem pogovoru na Pop TV so v petek zvečer gostili Branka Grimsa (SDS) in Braneta Golubovića (LMŠ). Niso ravno izbrali največjih strankarskih kapitalcev, a bila sta dovolj, da smo lahko razbrali, za kako različna svetova gre pri naši politiki.

Grims je trdil, da je teh 30 ali 40 tisoč ljudi, kolikor naj bi se jih bilo zbralo, aktivirala opozicija in s tem končno razkrila, kdo stoji za temi petkovi protesti: "Čemur smo bili danes priča, je kršitev veljavne zakonodaje. Super pa je, da so se končno na čelo postavile levičarske stranke. Konec je pravljic, ki smo jih poslušali celo leto, da s tem nimajo nič, da gre za spontano gibanje. Ves čas so v opoziciji načrtno kurili nemire, metali polena pod noge obstoječi vladi, zavestno ogrožali zdravje in življenja ljudi. Maske so padle." Udeleženci shoda so po Grimsovem mnenju politično vodeni.

Golubović pa je razlagal, da so šli strankarsko na proteste zato, ker je "komunikacija predsednika vlade nedostojna, nespoštljiva in neprimerna za funkcijo predsednika vlade", ki da "s tem kaže prezir do svojega naroda". Vlada ne spoštuje našega pravnega reda, ne financira STA, ne potrdi delegiranih tožilcev za Bruselj, zaradi izstopa sindikatov iz socialnega sporazuma, zato so podprli spontano zbiranje ljudi. Da ta vlada išče krivce v drugih, nikoli pa pri sebi, je dodal.

Grims in koalicija se po mojem motita v veri, da je opozicija v stanju aktivirati takšno množico protestnikov.

Veliko tistih, ki se imajo za sredinske ali rahlo leve, je namreč besnih ne samo na Janšo in kompanijo, temveč tudi na opozicijo. Ker se ne organizira, ne poveže, ne pripravi pametne strategije za nove volitve, ne postavi močnega, uglednega in spoštovanja vrednega liderja. In ker še naprej deluje precej šibko, nepovezano. Opozicijske stranke med seboj tekmujejo, solirajo in drobijo moč, ki jo imajo kot skupina.

Ljudje so besni tudi zato, ker del nekdanjih partnerjev sedanje opozicije - torej SMC in Desus - zavoljo parlamentarnih stolčkov in drugih bonusov velja za izdajalce rezultatov zadnjih volitev, ki so dale večino levi sredini. S prehodom v Janševo vlado so v parlamentu porušili razmerja nacionalne opredeljenosti.

Besni pa so tudi zato, ker so jih stranke postavile pred nerešljivo vprašanje, koga voliti, če ne želimo več Janše.

Zato močno verjamem, da množičnost petkovega shoda nima prav veliko opraviti s tem, da so se jih udeležili nekateri člani LMŠ, Levice in SD.

Da je Janša danes tako močan in da deluje tako, kot ustreza njemu osebno, ne pa v skladu s pravnim redom, ni kriva samo šibka opozicija. Krivi so prav prodani prestopniki. Zaradi njih vlada ne financira STA, čeprav ji to nalaga zakon. Zaradi njih je lahko vlada protizakonito razveljavila regularen izbor delegiranih tožilcev. Zaradi njih vlada kadruje po načelu lojalnosti, ne pa po strokovnih merilih, vrednotah. In zaradi njih je umolknil socialni dialog s sindikati.

Po petkovem pogovoru med Grimsom in Golubovićem je tudi jasno, kako pomembno je Janši predsedovanje Svetu EU. Storil bo vse, da mu ta priložnost in privilegij ne uideta. Slišali smo, kaj vse da bi se zgodilo Sloveniji, če med predsedovanjem pade vlada in bi zato morali na volitve. Kakšna mednarodna blamaža da bi to bila! Toliko strahov pred padcem vlade, nič pa zaradi našega trenutnega ugleda v svetu, za katerega ima zasluge prav naš predsednik vlade.

Hkrati pa v SDS precej vehementno govorijo tudi o tem, da so pripravljeni oditi na nove volitve ta hip. Super! Tudi v Franciji, ki bo predsedovala takoj za nami, v prvi polovici leta 2022, bodo imeli prav takrat redne volitve - pa se zato nihče ne razburja ali celo razmišlja, da bi jih prestavili. Čeprav je možno, da bodo odnesle vse manj priljubljenega Macrona.

"So what," bi na to rekel naš predsednik države - ki molči ravno takrat, ko bi moral kaj povedati.

Lahko še tako cepetamo, se zbiramo, protestiramo, se čudimo, pisarimo in govorimo. Dokler se ne bo kaj premaknilo v državnem zboru, kjer se po naši ustavni ureditvi manifestira demokracija, sprememb ne bo. Če jih ne bo na neki način izsililo ljudstvo, ker njegovi predstavniki v parlamentu ne delujejo v skladu z njihovo voljo. 

Za vse nas pa ostaja odprto vprašanje: kdo pa po Janši?

* Kolumna je bila najprej objavljena na Fokuspokusu.