Pomoč iz tujine tudi za slovenske geologe

Z dr. Jernejem Ježem z Geološkega zavoda Slovenije smo govorili o prvih ukrepih ob plazenju, predvsem, ko se pojavi nov plaz. Kaj storiti najprej? "Če so premiki zelo hitri, vidni na oko, je pomembno, da se ljudje umaknejo na varno, da ne rešujejo imetja za vsako ceno, ker je to lahko nevarno. Če so premiki počasni, pa je pomembno, da spremljajo dogajanje in se v primeru nevarnosti pravočasno umaknejo. Pomembno je še, da obvestijo tudi ljudi v sosednjih objektih na katere bi plaz lahko vplival. Ko se pojavijo odprte razpoke in dež še vedno vztraja, svetujemo da pokličejo gasilce, ki le-te prekrijejo z nepropustno folijo in vsaj deloma preprečijo dodatno zamakanje plaznine," odgovarja Jež.

Ko se plaz enkrat začne premikati, ga je na hitro nemogoče ustaviti, zato v primeru ogrožanja zgradbe žal ostane edina možnost umik na varno. Ljudje teren v okolici svojih domovanj običajno dobro poznajo, še dodaja strokovnjak. Svetujemo opazovanje vseh sprememb nad in pod objekti: pojavljanje in odpiranje razpok, nagibe podpornih zidov in dreves, zastajanje vode na površini kjer se ta običajno ne pojavlja ipd.

Plazovita območja so v Sloveniji precej dobro dokumentirana, zato je pri vsaki gradnji pomembno upoštevati te podatke, žal pa ta del pri načrtovanju posegov kdaj izostane. "Na dolgi rok je definitivno najpomembnejše preventivno delovanje, ki mu Geološki zavod Slovenije posveča največ pozornosti. Pri tem mislimo na izdelovanje opozorilnih kart nevarnosti za nastajanje zemeljskih plazov in sorodnih pojavov in strokovnih podlag, ki kažejo katera območja so bolj nevarna in problematična, nadalje pa na upoštevanje teh podlag v postopkih umeščanja objektov v prostor in prostorskega načrtovanja," pravi Jež.

Sicer so v teh dneh strokovnjaki nepogrešljiva podpora na terenu, zasuti so z delom. "Drži, zasuti smo z delom. Kadrov primanjkuje, saj so bili nekateri kolegi ali njihovi bližnji tudi prizadeti med ujmo in pomagajo pri odpravljanju posledic," poroča geolog. Zato prihaja tudi strokovna pomoč iz tujine: "Navezujemo stike s kolegi strokovnjaki iz tujine, za sedaj predvsem na področju zaznavanja premikov s pomočjo satelitskih meritev."

Gre namreč za največji obseg zemeljskih plazov, ki ga poznamo do zdaj. Tudi iz zgodovinskih virov ne poznamo takšnega obsega, čeprav se je morda kdaj zgodil, je v Odmevih RTV Slovenija o številnih sproženih zemeljskih plazovih povedal direktor Zavoda za geologijo Miloš Bavec. Dobra vest je, da ob suhem vremenu nadaljnjega plazenja ni zaznati.