Ne moremo se obnašati kot brodolomec, ki si, ko je končno zagledal obalo otoka, reče, da je preutrujen, in neha plavati. Tega si, če smo socialna družba, ne smemo privoščiti. Zaščititi moramo najšibkejše." Tako na prvi dan ponovnega delnega zaprtja države epidemično situacijo opiše Mateja Logar. Obenem kliče k solidarnosti. Je infektologinja, ki je pred enim mesecem stopila v čevlje svoje kolegice in dolgoletne sodelavke na Kliniki za infekcijska in vročinska stanja v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, Bojane Beović, in postala prvo ime svetovalne skupine za epidemijo. Ta predlaga ukrepe, odločitve, odgovornost zanje pa nosi vlada. To je vodilo, ki ga ponavlja tudi Logarjeva, a nekako se ob zadnjih argumentacijah za delno zaprtje javnega življenja ni mogoče znebiti občutka, da je tudi ona potisnjena v nehvaležno vlogo pokrivanja vladnih odločitev, ki so luknjičaste, nelogične, ponekod disfunkcionalne, omogočajo številne izjeme in jim zato javnost vse manj zaupa. Kar za premagovanje epidemije nikakor ni dobro.
Sama sicer pravi, da je bilo svetovalni skupini že ob začetku razprave o ponovnih zaostritvenih ukrepih jasno, da na določene stvari ne bodo imeli vpliva. Pa vendarle zatrjuje, da je vlada upoštevala vsa priporočila, ki jih je podala skupina pod njenim vodstvom. Tudi glede zaprtja vseh nenujnih gospodarskih dejavnosti. Problem naj bi bil na nižji ravni, ravni izvajalcev, ki si stvari interpretirajo po svoje in iščejo luknje za izigravanje pravil v odlokih. Da je stvari treba jasno definirati, sicer se "izgubijo s prevodom", je eno od spoznanj, do katerih je prišla v tem mesecu sodelovanja s politiko.
Bistra, prodorna, samozavestna
Prav dilema, ali in koliko ji bo v dialogu s politiko uspelo uveljaviti strokovna stališča, je bilo ob vprašanju, kako nadaljevati delo Beovićeve, saj prej ni bila članica skupine, ključno v razmisleku, ali naj ob vsem delu, ki ga ima, prevzame še to zelo izpostavljeno funkcijo. Za zdaj, meni, jim kot skupini gre dobro. In tudi člani, s katerimi smo se pogovarjali, jo opisujejo kot dobro vodjo.
Enainpetdesetletno Logarjevo, po rodu Celjanko, je širša javnost spoznala ob začetku epidemije. Ko je s prve frontne covid linije prihajala predstavljat stanje na kliniki, pojasnjevat delovanje virusa in odgovarjat na številne dvome, ki so se pojavili v javnosti. Pri tem je vselej delovala prepričljivo, suvereno, strokovno podkovano. Poklicno pot je začela kot raziskovalka lymske borelioze na infekcijski kliniki, kasneje pa se je posvetila bakterijskim okužbam, zaradi česar del časa preživi tudi v službi za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb, predava pa tudi na ljubljanski medicinski fakulteti.
Prav sposobnost pojasniti kompleksna strokovna vprašanja na način, ki je razumljiv povprečnemu prebivalcu, in pa izjemna strokovnost sta bili lastnosti, zaradi katerih jo je minister za zdravje Janez Poklukar videl kot članico v prenovljeni svetovalni skupini. Organizacijske sposobnosti in sposobnost povezovanja ljudi v času epidemije pa so, pravi minister, pretehtale pri tem, da ji je ponudil mesto vodje skupine.
Njeni kolegi jo opisujejo kot izjemno bistro, prodorno, samozavestno zdravnico, ki zna prepričati. Poleg tega premore tudi čustveno inteligenco, kar je močno zaželena lastnost pri delu z bolniki. V tej luči tudi pravi, da jo je v sami epidemiji najbolj presenetilo, da se z izjemo lanske pomladi, ko je bilo zaznati nekaj te solidarnosti, ljudje niso pripravljeni povezati in stopiti skupaj, da bi premagali epidemijo. "Pokazal sta se neizmerna individualizem in egoizem. Tudi ob sprejetih ukrepih vsak išče le možnost, kako se jih ne bi držal, in vidi, kako je sam oškodovan, prikrajšan, pozablja pa se na vse, ki so hospitalizirani, in njihove družine."
Pravice podrediti splošnemu dobremu
Zato tudi na vprašanje, ali jo obhajajo dvomi ob vse večjem in dolgotrajnejšem omejevanju pravic, odvrne, da je v času epidemije pomembna družba in ne posameznik. "Svoje pravice moramo podrediti splošnemu dobremu na način, da ščitimo najšibkejše." V tej luči utemeljuje tudi predlog zaprtja šol in vrtcev, čeprav je stroka še pred nekaj tedni zatrjevala, da bodo vrtce in šole zapirali zadnje. Zdaj, zagotavlja, jih bodo 12. aprila odprli. Razen, če bo Slovenija obarvana črno, doda. O nošenju mask pa pojasni, da strokovna skupina tokrat res ni posebej razpravljala o tem vprašanju, saj je bilo njihovo nošenje na odprtem določeno že ob prejšnjem delnem zaprtju. Jih pa infektologi podpirajo.
Da je stvari treba jasno definirati, sicer se "izgubijo s prevodom", je eno od spoznanj, do katerih je prišla v tem mesecu sodelovanja s politiko
Brez ovinkarjenja tudi doda, da nam iz situacije ne bo pomagalo negodovanje nad ukrepi in potezami vlade v minulem letu. "Virus je tukaj in ne bo izginil, pa če nam je ta vlada všeč ali ne." Tako tudi ne pristaja na razmišljanje tistih, ki pravijo, da nas je do sedanje situacije privedlo neustrezno ravnanje vlade v epidemičnem letu. "Ne, tu smo, ker se dvajset do trideset odstotkov ljudi ni držalo povsem preprostih ukrepov, kot so nošenje maske, vzdrževanje distance, nedruženje, razkuževanje oziroma umivanje rok in prezračevanje prostorov. Če bi to upoštevali, ostrejši ukrepi ne bi bili potrebni."
Grožnje se je še niso dotaknile
Redka kritika, ki jo je bilo v minulih tednih zaslediti iz njenih ust na račun vladnega covid ravnanja, je bila na račun nacionalnega koordinatorja Jelka Kacina, ki bi po njenem moral poskrbeti, da bi bila organizacija cepljenja po vsej državi ustrezna. Kajti šele 60-odstotna precepljenost nam bo omogočila normalizacijo življenja. V tem kontekstu je tudi odločitev, da začasno zaustavijo cepljenje z astrazeneco, označila za politično. Pokazala pa je tudi razumevanje za odpravo policijske ure. A napovedanega predloga skupine zaradi poslabšanja situacije še ni bilo.
Še ena njena ljubezen so potovanja. "Covid-19 nam je vzel predvsem lepe stvari," pravi
Nova funkcija pa ji ni prinesla le dodatnih obveznosti, zaradi česar ima za družino in raziskovalno delo še manj časa, pač pa tudi pogoste grožnje, in to tudi s smrtjo. "Za zdaj se me še niso dotaknile. Še vedno upam, da si s tem posamezniki le sproščajo ventile," pojasni infektologinja, ki si tudi doma rada postavi izzive. "Imamo nekaj gliv kvasovk, saj mož po mojih idejah vari pivo." Najraje ima pivo ale s sadnim okusom. Sama pa za družino - je mama dveh otrok - peče piškote. Kdor je pokusil njene makrone, pravi, da so izpiljeni do perfekcije tako po videzu kot okusu. {api_embed_photo_R30}651073{/api_embed_photo_R30}
Še ena od njenih ljubezni so potovanja. "Covid-19 nam je vzel predvsem lepe stvari. Zmotno je razmišljanje, da si zdravniki, še posebno tisti, ki smo javno izpostavljeni, želimo, da bi epidemija trajala čim dlje. Infektologi se praktično že eno leto ukvarjamo samo z eno boleznijo. To je sila nezanimivo, zato si želimo normalizacije na način, da bo to le ena od bolezni, kot je na primer gripa, zoper katero se bomo vsako leto cepili."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
