Vanessa Čokl
Pa se je zgodilo tudi to. Po nenavadnem večkratnem pojavljanju predsednika Slovenske škofovske konference, ljubljanskega nadškofa in metropolita Stanislava Zoreta kar na protikoronskih tiskovnih konferencah vlade sprememba smeri v epidemiji. Katoliška cerkev v Sloveniji pričakuje odpravo prepovedi izvajanja verskih obredov, to je nadškof Zore v imenu SŠK napisal v pismu premierju Janezu Janši. Škofje z Zoretom na čelu vladi predlagajo, da odpravi odlok o prepovedi izvajanja verskih obredov in v skladu z ustavo ne omejuje nesorazmerno verske svobode. Kvečjemu lahko vlada, so napisali, zaradi epidemije izjemoma omeji število vernikov pri verskem obredu, pri tem pa naj se upošteva stopnja okuženosti v posameznem lokalnem okolju.
"Med verskimi obredi ni prihajalo do okužb"
Zore je Janši napisal, da si Katoliška cerkev ves čas epidemije "dejavno prizadeva" za preprečevanje širjenja okužb covid-19 ter upošteva vladne uredbe in navodila NIJZ. Slovenska škofovska konferenca pa sprejema vse potrebne varnostne in zdravstvene ukrepe, da se odpravi možnost prenosa okužb, "zato do sedaj med verskimi obredi ni prihajalo do okužb".
Vlada je z odlokom 13. novembra prepovedala zbiranje ljudi ter izvajanje verskih obredov. "Prepoved verskih obredov je bila določena brez kakršnekoli utemeljitve oziroma obrazložitve ter brez stvarno utemeljenih razlogov," pravijo v cerkvenem vrhu, potem ko so se po naših informacijah v drugem koronskem valu le bolj ustavno- in cerkvenopravno opremili. Toliko bolj zato, dodajajo, ker da so bile tudi po tem datumu še vedno odprte številne dejavnosti in so nekatere še danes. Vlada je vzpostavila tudi različne razrede dovoljenih in prepovedanih dejavnosti. Cerkvene obrede, maše v živo, pa torej generalno prepovedala.
Neutemeljeno se ustvarja videz, da verska svoboda ni tako pomembna kot nekatere druge dejavnosti, opozarjajo škofje
"Na ta način se neutemeljeno ustvarja videz, da verska svoboda ni tako pomembna kot nekatere druge dejavnosti," so škofje napisali predsedniku vlade. Z odloki da je vlada nesorazmerno posegla v ustavno zagotovljeno versko svobodo. Toda. Ne samo, da verskih obredov na podlagi ustave ni mogoče prepovedati, vlada ne sme prepovedati izvrševanja verske svobode, celo niti začasno razveljaviti niti omejiti je ne sme, to je zdaj stališče škofov. Verski svobodi je zagotovljena najvišja raven ustavnopravnega varstva, tako kot nedotakljivosti človekovega življenja, prepovedi mučenja, varstvu človekove osebnosti in dostojanstva ter ustavnim procesnim garancijam v kazenskem pravu, je v pismu SŠK prebral premier.
V Sloveniji so, po vladnem odloku o omejitvah zbiranja, začasno prepovedane vse prireditve, shodi, poroke in verski obredi. Zbiranje ljudi je dovoljeno le za skupino oseb, če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva. Vendar jih ne sme biti skupaj več kot 6. Prav tako še vedno velja omejitev gibanja med 21. in 6. uro.
Opozorilo, da se vlada ne bi razvadila
Nadškof Zore Janši predlaga, da se v državnih predpisih ne navaja verskih obredov (to je dovoljuje ali prepoveduje), "saj gre za pojem, ki sodi v avtonomijo cerkva in drugih verskih skupnosti, zato je vsak poskus njihove javne regulacije v nasprotju z načelom ločitve države in cerkva ter drugih verskih skupnosti".
Cerkve niso zaklenjene, vendar ...
Omejitve zbiranja in gibanja v državi zaradi epidemije covid-19 pomenijo, da cerkve sicer niso zaklenjene, ni pa maš. V cerkev lahko vstopi največ en vernik. Ali največ šest, če so družinski člani. Za spoved, na primer, se je treba vnaprej dogovoriti z duhovnikom, in če že, poteka na trimetrski varnostni razdalji. Nekateri župniki v koronačasu mašujejo online. V manjših krajih pa gre v nedeljo kdo tudi kar od hiše do hiše.
Kaj je v ozadju nenadne konfrontacije Cerkev-vlada? Država in Cerkev sta (tudi) v Sloveniji po ustavi ločeni, tudi Katoliška cerkev pa je podvržena slovenskemu pravnemu redu. Kavelj je, kakor pri vseh prepovedih v koronačasu, če so prekomerne, pretirane. Da so prav takšne, je torej stališče tukajšnje Katoliške cerkve. Gre za bojazen, da bi se država, zdaj z argumentom epidemije, navadila urejati celo tako avtonomno zadevo, kot so verski obredi verskih skupnosti. In potem to prakso morda celo nadaljevala, tudi ko izrednih razmer epidemije ne bo več.
Slovenski katoliški škofje se sklicujejo tudi na ustavnosodno prakso v drugih državah v koronačasu, tako da spričo pisma predsedniku vlade ni nemogoče zaključiti niti, da bi se znalo s tem v bodoče ukvarjati tudi slovensko ustavno sodišče. Za zdaj pa pri Slovenski škofovski konferenci navajajo odločitev nemškega ustavnega sodišča, ki je že spomladi, v prvem valu epidemije covid-19, zapovedalo sorazmerno omejevanje, ki upošteva konkretno epidemiološko situacijo. Prav tako ameriško vrhovno sodišče konec novembra in francoski ustavni svet v začetku decembra.
