Preobrat: Grims zaradi Jelinčičeve SNS pred glasovanjem prekinil sejo, predlog koalicije za uvedbo glob dobil podporo

Luka Mlakar Luka Mlakar
07.09.2021 12:48
Člani parlamentarnega odbora za notranje zadeve bi morali glasovati o noveli zakona o javnem redu in miru, a se to ni zgodilo, ker je predsednik odbora Branko Grims (SDS) še pred glasovanjem o zakonu prekinil sejo. Odbor je sicer pred tem sprejel tudi spremenjeno dopolnilo koalicije glede glob, ki se ne nanašajo več le na žaljenje politikov, pač pa na nedostojno vedenje zoper vse ljudi in skupine, a je podporo celotnemu zakonu na koncu odrekel poslanec SNS Dušan Šiško. Če bi glasoval proti zakonu, bi ta zakonodajno pot končal, še preden bi prišel na mize poslancev.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Franc Kangler
Andrej Petelinšek
Branko Grims je pred glasovanjem o zakonu o javnem redu in miru prekinil sejo odbora za notranje zadeve.
Robert Balen

Na seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je popoldne prišlo do preobrata. Po tem ko je vladni koaliciji SDS, NSi in SMC z desetimi glasovi za in devetimi proti uspelo sprejeti spremenjeno dopolnilo k drugemu odstavku sedmega člena novele, po katerem z denarnimi globami v višini od 500 do tisoč evrov ne bi več kaznovali samo nedostojnega vedenja zoper poslance, ministre in druge funkcionarje, temveč zoper vse posameznike in skupine v Sloveniji, odbor ni glasoval o zakonu kot celoti. Poslanec SNS Dušan Šiško je namreč pred tem napovedal, da novele zakona v celoti ne bo podprl.

Šiško: Glasoval bom proti. Grims pred glasovanjem prekinil sejo.

"Po pogovoru s predsednikom (prvak SNS Zmago Jelinčič op. a.), bom glasoval proti. Po tem kar pišete, smo mi poslanci samo tu notri. Če to res drži, potem ne vem, zakaj ste mojega kolega Ivanušo (poslanec SNS Jani Ivanuša, op. a.) tukaj obravnavali. Vsi mediji so dobili, pa je bil samo vinjen. Moj glas bo proti," je v obrazložitvi glasu povedal Šiško. Predsednik odbora iz vrst SDS Branko Grims je sejo po napovedi Ivanuše prekinil in dodal, da bodo člani odbora o njenem nadaljevanju obveščeni. Ivanuša je pred tem priznal, da bo s svojim glasom bržkone "jeziček na tehtnici". V primeru, da bi glasoval proti, podporo zakonu so odrekli v opozicijskih LMŠ, SD, SAB in Levici, bi namreč novela zakona na odboru končala zakonodajno pot. Poslanec DeSUS Robert Polnar je po poročanju N1 zapustil glasovanje, ker je moral nazaj na sejo odbora za finance.

Ta zakon je bil pripravljen za obrambo predstavnikov države, potem pa so začeli notri tlačiti vse mogoče, je dejal Zmago Jelinčič.
Robert Balen

"Svetoval sem mu, naj ne podpre tega zakona. Ta zakon je bil pripravljen za obrambo predstavnikov države, potem pa so začeli notri tlačiti vse mogoče po vzorcu socializma, da smo vsi smo enaki in enakopravni. Povsod po svetu so poslanci varovani, pri nas pa to ni mogoče. Po meni bodo lahko pljuvali, jaz pa ne bom smel reči nič. Hvala lepa za tako državo," je pojasnil Jelinčič. Kot je dejal, je bil glavni namen zakona, da bi se izognili nadlegovanju in napadom na poslance pred parlamentom, "ko so ljudje pljuvali po nas in se drli na nas". "Nihče nas ni varoval, noben policist ni varoval poslancev. Poslancev je samo 90, ljudje so nas izbrali, zdaj pa nas bodo eni norci pljuvali. Ni šanse. Naše stališče je tako, da ne morejo biti enaki vatli za vse," je dodal Jelinčič.

V koaliciji so namreč pred začetkom seje omilili dopolnilo k drugemu odstavku sedmega člena novele, s katerim so najprej predlagali, da bi z globo od 500 do tisoč evri kaznovali osebo, "prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju ali v zvezi z uradnim poslovanjem ali do najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana državnega sveta, člana vlade, sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča ali zoper njegovega bližnjega". Člen so nato z novim dopolnilom spremenili tako, da bi z globo od 500 do tisoč evrov kaznovali "tistega, ki se v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine, ki se nahaja na teritoriju Republike Slovenije, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njihovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve".

Kangler: To, kar se dogaja, je nedopustno

Spremembo spornega člena, ki so ga pripravili na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) pod vodstvom Aleša Hojsa (SDS), z njim pa je soglašala tudi vlada, so na pobudo NSi dorekli na dopoldanskem sestanku vodij poslanskih skupin koalicije. Po naših informacijah so se v NSi zavzeli, da globe ne bi bile več izrečene samo za žaljenje politikov in drugih funkcionarjev, temveč da se to razširi na vse prebivalce in skupine na ozemlju Republike Slovenije. To dopolnilo je bilo na odboru tudi sprejeto, vendar pa poslanci po napovedi Šiška, da bo glasoval proti, niso glasovali o zakonu kot celoti. V noveli zakona pa kljub popravkom ostaja člen, da se bodo primeri nedostojnega vedenja v javnosti lahko prekrškovno procesirali tudi brez prijave oškodovanca, če bodo takšna ravnanja na kraju kršitve zaznali organi pregona, na primer policisti.

Franc Kangler
Andrej Petelinšek

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler je med razpravo povedal, da na ministrstvu amandmaju koalicijskih poslancev ne nasprotujejo. "Po moji oceni in oceni vlade je nedopustno, da nekdo na javnem kraju zaradi dela pljuva po nekom, ga žali, da je fašist, čeprav je bil njegov dedek v partizanih. Kadar so priče temu policisti, takšen prekršek sprožijo po uradni dolžnosti," je dejal Kangler. Ob tem je poudaril, da policija prekrškovnih postopkov ne bo sprožala samo v primerih žaljenja poslancev, ministrov in sodnikov, temveč tudi v primerih vznemirjanja, teroriziranja ali nedostojnega obnašanja do različnih kategorij ljudi na javnem kraju.

Sukičeva: To je napad na slovensko ustavo

Nataša Sukič je ocenila, da gre pri predlaganih rešitvah za napad na slovensko ustavo.
Državni Zbor RS

Nad današnjo potezo koalicije medtem niso bili navdušeni v opoziciji, kjer so poudarili, da koalicijski poslanci z zamenjavo dopolnila ne bo spremenili ničesar. "Želite zamegliti tisto, kar je vaš cilj in namen, to je odvzeti z ustavo zaščiteno svobodo govora, dušiti svobodo govora, znotraj svobode govora pa preprečiti kritiko oblasti. Ta oblast, ki prek Twitterja s sovražnim govorom napada državljanke in državljane, si upa iti v svoji represiji skoraj do neba. To je napad na ustavo Republike Slovenije, ki nam jamči svobodo govora in kritiko oblasti," je ocenila poslanka Levice Nataša Sukič in dodala, da politiki za svoje besede ne bodo odgovarjali, bodo pa odgovarjali navadni državljani.

V LMŠ so predlagali amandma, s katerim bi črtali drugi odstavek sedmega člena v delu, ki se nanaša na politike in funkcionarje, a ta ni bil izglasovan. Poslanec LMŠ Rudi Medved je opozoril, da se prah zaradi tega, ker so v koaliciji dikcijo sedmega člena "preprosto zamaskirali", ne bo polegel. "Še vedno iz tega člena veje poskus uvedbe verbalnega delikta. Temu se seveda ne morete izogniti samo zaradi tega, ker zdaj posebej in eksplicitno niso omenjene nekatere kategorije svetih krav, ampak je to vse skupaj skrito in prikrito. Govori se o posameznikih in skupinah, še vedno pa ostaja popolnoma nejasno, kaj pomeni vpitje, nedostojno vedenje, vznemirjenje in razburjenje. To so zelo subjektivne kategorije," je dejal Medved, ki je rešitve v noveli označil za "nedemokratične". Poslanka LMŠ Tina Heferle je vladi očitala, da se je za zaostritev zakonodaje odločila po soočenju med protivladnimi protestniki in premierjem Janezom Janšo ter notranjim ministrom Hojsom na Kredarici.

Kangler je dejal, da je to domneva poslanke: "Pobudo je zaradi strokovnih ugotovitev podala policija. Noben Hojs, noben predsednik vlade." Poslanka SDS Mojca Škrinjar je na drugi strani zavrnila očitke opozicije, da želi vlada z novelo zakona utišati kritike oblasti: "Oblast mora biti vedno pod lupo in biti vedno zmožna prenesti kritike, vendar pa morajo biti kritike izrečene na načine, ki so družbeno sprejemljivi."  Dodala je, da podpira novelo zakona. "Ko me nekdo napade pred parlamentom, me ne napade kot osebe, ampak kot človeka, ki mu je zaupalo nekaj tisoč ljudi. To ni enako, kot če bi me napadli zunaj moje funkcije. Ker pa sem poslanka ves čas, to pomeni, da se moram odgovorno obnašati ves čas," je dejala Škrinjarjeva. Grims je prav tako zavrnil navedbe opozicije, da bi dopolnilo oziroma zakon v celoti omejeval kritiko oblasti: "Kritik zakon niti teoretično ne more omejevati, omejuje pa nasilništvo. To, kar je predlagano, je nekaj, kar preprečuje nadaljnjo rast levega fašizma, pouličnega nasilja in groženj. To je treba zaustaviti."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.