SD za pogovore o predlogu krajšega delovnika: "Cilj je, da bi vsi, ki živimo od dela, živeli bolje"

Tanja Fajon je v današnjem pogovoru s strokovnjaki in deležniki na področju dela pretresala predloge v programu SD za prihodnost dela, kot so postopno uvajanje 32-urnega delovnega tedna, dvig minimalne plače na vsaj 800 evrov s korekcijo plačnih razmerij, odprava prekarnosti in sodobna ureditev dela na daljavo. Sodelujoči so se strinjali, da bi morali v Sloveniji oblikovati socialni dogovor za naslednje desetletje.

"Čas je, da se pogovorimo o prihodnosti dela," je menila Fajonova in ocenila, da moramo okrepiti socialni dialog ter prizadevanja za kakovostno in zdravo življenje. V SD na izzive, ki jih prinašajo nove oblike dela, prekarnost, krajši delovnik, več počitka, boljše plače, digitalizacija in robotizacija, delo na daljavo, odgovarjajo s programom. "Cilj je, da bi vsi, ki živimo od dela, živeli bolje," je povzela.

Matija Drmota iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je ocenil, da je za pogovor o krajšem polnem delovnem času skrajni čas. "Je pa treba ohraniti pravice in paziti na nove oblike dela, da skrajšanje ne bo samo navidezno," je opozoril. Isto velja pri ukrepih proti prekarizaciji, treba je paziti, da se ta ne bo zmanjšala le navidezno.

Izzivi tudi zasebnost, odmor in počitek

S tem je soglašal predsednik Sindikata Pergam Jakob Počivavšek, ki pa je opozoril, da je danes težava ta, da marsikje ne spoštujejo niti 40-urnega delovnika. Določene raziskave kažejo, da 28 odstotkov zaposlenih dela več. Pri predlogu za krajši delovnik je težko vsa delovna okolja dati na isti imenovalec, je dejal. Izzivi prihodnosti pa so po njegovem povezani z izobrazbo in veščinami za poklice prihodnosti.

Pri delu na daljavo so sogovorniki izpostavili nujnost pravice do odklopa. Izzivi so tudi zasebnost, odmor in počitek. Glede dviga minimalne plače je Počivavšek menil, da je to osnova, nad njo bi se morala graditi celotna plačna lestvica. Po njegovem bi morali v kolektivne pogodbe vključiti realnejšo ceno dela in poskrbeti za redna usklajevanja. Država bi morala skrbeti za krepitev socialnega dialoga, širitev kolektivnih pogodb in njihovo krepitev preko sistemov javnega naroča, je menil.

Po mnenju raziskovalke in profesorice Jane Javornik je treba nujno okrepiti razpravo, kako reorganizirati delo. "Imamo veliko fleksibilnost delovnih pogodb, nimamo pa fleksibilnih oblik dela. Skrajšanje delovnika ni vprašanje, bo produkt reorganizacije dela," je menila. Treba bo nasloviti tudi posledice bolezni, denimo dolgotrajne covidne bolezni in kronične utrujenosti, zaradi katerih izgubljamo dragocen človeški kapital.

Nekdanji dolgoletni predsednik ZSSS Dušan Semolič je opozoril, da se v Sloveniji razen za azbestne bolnike ne da uveljavljati poklicne bolezni, ker ni ustreznega pravilnika. Po njegovem bi morala biti tako prednostna naloga rešitev vprašanja varnosti in zdravja pri delu. Potrebovali bi splošno kolektivno pogodbo in oblikovanje slovenskega stebra socialnih pravic, s katerim bi te okrepili, je še dodal.

Delo mora biti varno

Nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk je tako kot ostali sodelujoči izpostavila pomen pogovorov in predstavitve stališč. "Dolgoročno so uspešni le ukrepi, ki so dogovorjeni," je poudarila. Treba je zagotoviti, da je delo varno, motivacijsko, za dostojno plačilo in da ukrepi prinašajo boljšo kakovost življenja.

Opozorila je na neprimerno razmerje neplačanega dela med spoloma. Medtem ko se pri skrbi za otroke stanje izboljšuje, pri skrbi za starejše in za gospodinjska opravila ostaja izrazito v škodo žensk. To poslabšuje še plačna neenakost na škodo žensk. V izhodiščih za pogovore o krajšem tedenskem delovniku je tako po njenem vse te dejavnike treba vzeti na znanje in preučiti njihove vplive.

Po mnenju direktorja podjetja Donar Mateja Feguša, ki že ima šesturni tedenski delovnik, pri čemer velja, da zaposleni efektivno delajo šest ur ter pod pogojem, da je delo opravljeno, bi morala država takoj omogočiti prehod na krajši delovnik vsem podjetjem, ki si to lahko privoščijo. Razlog za krajši delovnik pri njih je kamen v mozaiku za prehod v boljšo družbo, je orisal.

Razlog je bil tudi ta, da določenega profila delavcev niso mogli dobiti, zaradi pomanjkanja kadra in zaradi poškodb, iztrošenosti. S krajšim delovnikom bi po njegovem imeli kot družba pod črto več prihrankov. Po njegovem bomo k določenim ukrepom na trgu dela v prihodnje v vsakem primeru prisiljeni, saj bo treba mlade motivirati in ustrezno nagrajevati, treba bo vlagati v izobraževanje in komunikacijo.