Z neizogibnim razpadom nekdanje skupne države konec devetdesetih prejšnjega stoletja so se začeli zgrinjati črni oblaki nad industrijskim Mariborom. Potem ko sta zapirali tovarniška vrata in odpuščali zaposlene Hidromontaža in Metalna, se je pričela sesuvati tudi Tovarna avtomobilov Maribor (Tam). Začelo se je že po letu 1986, kulminiralo v stavkovnih valovih med letoma 1988 in 1992, ko so tisoči nezadovoljnih delavcev s Tezna krenili čez Titov most v središče takrat še delavskega Maribora. Dokončno je Tam šel v stečaj 3. junija 1996. Brez dela je ostalo skupaj 8800 ljudi, veliko družin, ki so si tam služile kruh. Gorazd Bende, ki že štiri desetletja deluje na lokaciji Tama, se velikokrat spomni na prizadevne in predvsem projektu Tama predane zaposlene, nazadnje, ko je lani skozi okno svoje pisarne v Coni Tezno zrl v oči 200 zaposlenim, ki so jih z danes na jutri vrgli na cesto, ker koprski Cimos proizvodnje v Mariboru pač ne potrebuje več.
"To so bili drugi časi. Zaposleni so dihali in živeli za fabriko, ki jim je poleg kruha dajala še občutek povezanosti, skrbela zanje in bila že takrat družbeno bolj odgovorna od nekaterih današnjih, ki se s tem dičijo. Skrb za socialo je bila visoka, od letovanj, športnih dejavnosti, različnih krožkov in klubov ter kompletne zdravniške oskrbe s psihološko podporo, ki je bila takrat zelo pomembna. V podjetju je bil celo klub anonimnih alkoholikov, na nikogar se ni pozabilo."
Na vprašanje, ali bi lahko bili Tam rešili, Bende odgovarja, da takrat ni imel občutka, da bi si za to zares prizadevali. Šlo je za več problemov, najprej izgubo jugoslovanskega trga, skupaj s proizvodnjo za vojsko. "Morda so predolgo vztrajali na samostojni poti in niso znali staviti na prave partnerje, med katerimi je bil Iveco do konca zraven. Že ko so bili mediji polni člankov o mitingaštvu in osamosvojitvi, so Italijani še aprila 1991 na žiroračun Tama nakazali deset milijonov takratnih mark. Tudi KHD, ki so ga takrat odpisovali, še danes proizvaja motorje. Zaradi bolj robustne izdelave je bila in ponekod še je blagovna znamka Tam na Balkanu priznana in cenjena. Še nedavno mi je znanec dejal, "kako onaj tamič još piči, šta če mi one fine talijanske kripe (* tamič še vedno piči, kaj naj s finimi italijanskimi kripami)."
V Coni Tezno na območju nekdanjega Tama danes v prek 200 podjetjih dela več kot 3600 ljudi
Na vprašanje, zakaj tedanji šef SKB Ivan Nerad, ki je takrat predsedoval tudi upravnemu odboru Tama in konzorciju bank upnic, ni zmogel zbrati 20 milijonov mark, Bende odgovarja, da kljub nekaj poskusom iz centrale v Ljubljani za to ni bilo prave politične volje, prej nervoza med ministri. "Ne glede na časovno distanco pa je z današnjega zornega kota, ko tuja banka, ki je lani kupila prav SKB, odšteje še milijardo evrov za Novo KBM, ki jo je država sanirala z milijardo evrov, povsem nerazumljivo, da se takrat ta denar ni našel."
Kljub stečaju se proizvodnja v Tamu nikoli ni ustavila, po vrsti prestrukturiranj so nato Tovarno vozil Maribor kupili Kitajci, ki se trudijo s proizvodnjo električnih avtobusov. Na Teznu se širi Cona Tezno, v kateri v prek 200 podjetjih dela več kot 3600 ljudi.