Predlog ustavnega zakona predvideva dopolnitev ustave z novim 62. a členom, ki bi se glasil: "Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon".
Predlog je predložila ustavna komisija DZ, njegovo pripravo pa je začela vlada. Predsednik komisije Dejan Židan iz SD je dejal, da bo Slovenija s sprejetjem predloga po Avstriji, Finski, Madžarski in Portugalski peta država v Evropi, ki bo urejala znakovni jezik v svoji ustavi. Hkrati bo prva na svetu, ki bo na ustavni ravni uredila jezik gluhoslepih.
Koliko ljudi v Sloveniji ima težave s sluhom?
V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, okoli 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, okoli 75.000 oseb pa uporablja slušni aparat.
Predlog za spremembo ustave, s katero bi umestili znakovni jezik v ustavo, je podala vlada na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, podprli pa so ga tudi v Združenju gluhoslepih Slovenije Dlan, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič.
Umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih bo po njegovih besedah pomenila velik korak k zagotavljanju enakih možnosti in lažjemu vključevanju gluhih, naglušnih in oseb s polžjim vsadkom, ki so uporabniki slovenskega znakovnega jezika, ter uporabnikov jezika gluhoslepih v družbo.
V predstavitvi stališč so podporu predlogu napovedale vse poslanske skupine. O predlogu bodo poslanci glasovali danes.