Izjema, ki je bila Hrvaški dodeljena leta 2017, bo tako veljala še naprej. V skladu s to izjemo lahko Hrvaška ime sorte vinske trte teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.
Slovenija, ki je teran v EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla, je v tožbi, vloženi septembra 2017, spodbijala omenjeni delegirani akt, konkretno uporabo pooblastila komisije na podlagi tretjega odstavka 100. člena uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov (CMO) oziroma uredbe 1308/2013, ki je začela veljati 1. januarja 2014, in sicer tako z vsebinskega vidika kot njegovo retroaktivno uporabo.
Tretji odstavek 100. člena določa: "Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov. Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, se na komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi izjeme od tega pravila."
Splošno sodišče je ugotovilo, da je komisija 100. člen sicer uporabila retroaktivno, česar zakonodajalec ni predvidel, a da se je z uredbo uresničeval cilj splošnega interesa, zaradi katerega ji je bilo treba priznati retroaktivni učinek, piše v sporočilu za javnost, ki ga je objavilo sodišče. Ob tem sodišče izpostavlja, da je bil namen uredbe zaščititi zakonite prakse označevanja, ki so na Hrvaškem obstajale 30. junija 2013, ter rešiti konflikt med temi praksami in zaščito slovenskega terana.
Evropska komisija: Tako slovenski kot hrvaški vinarji lahko še naprej proizvajajo in prodajajo svoje vino
Evropska komisija je vzela na znanje sodbo Splošnega sodišča EU, ki je danes v Luksemburgu zavrnilo tožbo Slovenije za razglasitev ničnosti delegirane uredbe, ki Hrvaški dodeljuje izjemo pri uporabi naziva teran. "Tako slovenski kot hrvaški vinarji lahko še naprej proizvajajo in prodajajo svoje vino," so izpostavili v tiskovni službi komisije.
"Delegirana uredba dopušča hrvaškim proizvajalcem vina, ki tradicionalno proizvajajo vino iz trte teran, da še naprej označujejo vino s tem imenom. Obenem uvaja tri pogoje, ki omejujejo obseg izjeme in preprečujejo kakršno koli zmedo glede tega vina in slovenskega vina z zaščiteno označbo porekla teran," so še zapisali v komisiji v odzivu na sodbo.
Kmetijsko ministrstvo: Slovenija ni zadovoljna
Slovenija ni zadovoljna z odločitvijo Sodišča EU v zadevi teran in jo obžaluje. Sodbo, ki je nepravnomočna, bo zdaj podrobno preučila in se nato odločila o nadaljnjih korakih, so v sporočilu za javnost zapisali na kmetijskem ministrstvu. Slovenija ima sicer za pritožbo na odločitev sodišča dva meseca časa.
Na ministrstvu so spomnili, da pravni red EU določa splošno prepoved označevanja vin s sorto vinske trte, ki vsebuje naziv zaščitene označbe porekla. Namen te prepovedi je zlasti preprečevanje zavajanja potrošnikov in poštena konkurenca na trgu EU. Zakonodaja komisiji sicer pod določenimi pogoji omogoča, da lahko odobri tudi izjemo od te prepovedi.
"V postopku sprejemanja delegirane uredbe je bila Slovenija soočena z informacijsko asimetrijo, saj sta Evropska komisija in Hrvaška zavračali razkritje ključnih dokumentov iz časa pred pristopom Hrvaške, za katere sta trdili, da utemeljujejo pravico hrvaških pridelovalcev do te izjeme," so izpostavili na ministrstvu.
"Kljub odločitvi sodišča pa ime teran na ozemlju EU ostaja zaščitena označba porekla izključno za slovensko vino, ki se tradicionalno prideluje iz sorte vinske trte refošk na geografskem območju Krasa, saj predmet tega sodnega postopka ni bilo vprašanje veljavnosti slovenske zaščite terana, pač pa le veljavnost Hrvaški odobrene izjeme," še poudarjajo na ministrstvu.
Hrvaška: Sodišče EU potrdilo pravico hrvaških vinarjev
Sodišče EU je z današnjo sodbo v zadevi teran potrdilo pravico hrvaških vinarjev do uporabe imena teran in popravilo krivico, storjeno po vstopu hrvaške v EU, ko je Slovenija zavračala pravico do uporabe imena teran pri označbi za vino, so poudarili na hrvaškem zunanjem ministrstvu.
Sodišče EU je z zavrnitvijo tožbe Slovenije za razglasitev ničnosti delegirane uredbe, v skladu s katero je ime teran pod določenimi pogoji lahko navedeno kot sorta vinske trte na etiketi hrvaških vin, potrdilo veljavnost uredbe in njeno usklajenost s pravnim redom EU, so ocenili na hrvaškem zunanjem ministrstvu.
Hrvaška se je v postopek vključila na strani Evropske komisije, ki je od splošnega sodišča EU zahtevala zavrnitev slovenske tožbe ob predstavitvi pravnih, ekonomskih in zgodovinskih razlogov, zaradi katerih imajo hrvaški vinarji pravico do uporabe imena teran kot zvrsti vina, so dodali na sedežu hrvaške diplomacije v Zagrebu.
Da je sodišče EU potrebno v primerih, ko obstaja majhna razlika med določanjem porekla izdelkov in protekcionizma, je ocenil nemški analitik Thomas Bickl, sicer strokovnjak za slovensko-hrvaški spor o meji. Izpostavlja, da teran v Istri obstaja že več kot 600 let, veliko prej kot je bila vzpostavljena slovensko-hrvaška državna meja. Meni, da obstaja trg za odlična vina iz obeh držav ter da je delež terana med rdečimi vini na Hrvaškem majhen, in dodaja, da mnogi ljubitelji vina soglašajo, da je na Hrvaškem več boljših vin od hrvaškega terana.
"Nekega dne bodo morda nekateri modri vinarji z obeh stani meje prišli na plano s čezmejnim teranom. Menim, da bo to resnična tržna priložnosti kot tudi veliko znamenje dobrososedskih odnosov, ki že obstajajo", je povedal.
Židan: Ohranili smo zaščito terana
Nekdanji minister za kmtijstvo Dejan Židan je poudaril, da zaradi odločitve sodišča EU v zvezi s teranom občuti "grenkobo". "A uspelo nam je, da smo ohranili zaščito terana," je dejal v izjavi za medije v prostorih državnega zbora. Po njegovi oceni z odločitvijo sodišča največ izgubijo potrošniki.
"Teran je samo in izključno slovensko vino," je poudaril Židan in zatrdil, da to priznava tudi Evropska komisija. Spomnil je, da so slovenski vinarji uspeli ob zaščiteni označbi porekla doseči dodatno zaščito terana, in sicer zaščito blagovne znamke. Ta prav tako varuje teran kot zgolj slovenski.
"Tisti, ki so izgubili z odločitvijo sodišča EU, so potrošniki," je poudaril Židan. Ne bodo namreč vsi potrošniki ločili vina teran od nekega drugega vina, ki se imenuje Hrvatska Istra, z manjšo pisavo pa je ob tem napisano ime vinske trte oz. grozdja teran, je menil.
"Na dosedanje aktivnosti v zvezi z zaščito terana sem ponosen," je zatrdil Židan. Po njegovem je prav, da se je Slovenija borila, tudi s tožbo, in s tem skušala preprečiti zavajanje potrošnikov.
Na očitke, da Židan kot takratni minister za kmetijstvo ni dovolj komuniciral z Evropsko komisijo in Hrvaško, je sedanji poslanec SD poudaril, da je bilo sestankov z Brusljem ogromno. "Komisija je najprej želela izjemo, ki bi dovolila, da tudi na hrvaški steklenici piše teran," je spomnil Židan.
S Hrvaško pa ni bilo o čem govoriti, je menil. "S sosednjimi državami smo se pogovarjali o odprtih zadevah - o kranjski klobasi, istrskem pršutu, varaždinskem zelju, kulenu in še marsičem. Za teran pa smo dobili zaščito že leta prej in ni bilo razloga, da bi se o njej pogovarjali z državo, ki zaščiti ni nasprotovala, ko smo jo uveljavljali, niti ko je vstopala v EU," je dejal.
Dodal je še, da takratna vlada ni imela veliko možnosti komunikacije znotraj Evropske ljudske stranke, iz vrst katere so sicer izhajali številni ključni odločevalci v zgodbi. Nenazadnje pa je prepričan, da če bi v zgodbi namesto Slovenije nastopali Nemčija ali Italija, "komisija ne bi nikoli sprejela takšnega delegiranega akta".
Bogovič: Zaušnica za Židana
Evropski poslanec Slovenske ljudske stranke in nekdanji kmetijski minister Franc Bogovič (EPP/SLS) današnjo sodbo splošnega sodišča EU v zadevi teran smatra za politično zaušnico Dejanu Židanu in njegovi ekipi. Ta je "nediplomatsko zavračala pogovore s hrvaško stranjo in predstavniki Evropske komisije na temo terana", opozarja Bogovič.
Bogovič priznava, da je sodbo sodišča treba še v celoti proučiti, po njegovih prvih ocenah pa gre za politično zaušnico Židanu, ki je bil kmetijski minister v času, ko je Evropska komisija Hrvaški dovolila uporabo geografske označbe vina Hrvatska Istra, na katerem je lahko kot sorta trte naveden teran.
"Seveda je treba takoj poudariti, da vino teran, ki ga na Krasu pridelujejo generacije slovenskih vinarjev iz sorte trte refošk, ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla," je poudaril Bogovič. Ostaja pa "grenak priokus", je zapisal v sporočilu za javnost.
Današnja sodba je po oceni Bogoviča "končni rezultat mnogo pretirane samozavesti in kategoričnega zavračanja kakršnihkoli pogovorov o tej zadevi s strani takratnega kmetijskega ministra Židana, tako s predstavniki Hrvaške kot tudi Evropske komisije v letih 2014 in 2015, ko se je delegirani akt sprejemal na Evropski komisiji".
"V času, ko sem sam zasedal položaj ministra za kmetijstvo in okolje, sem v primeru, ko so nam Avstrijci na podoben način želeli 'vzeti' kranjsko klobaso, v ustreznem dialogu in pogajanjih le-to uspel preprečiti. Zato že ves čas trdim, da bi bilo treba enako postopati tudi v primeru terana," je dodal.
Po blamaži z arbitražo gre tako pri zadevi teran po njegovi oceni za še en diplomatski poraz Slovenije s Hrvaško, v katerem bodo ponovno najkrajšo potegnili tisti, ki so zanj najmanj krivi. V tem primeru so to kraški vinogradniki, je sklenil.
