Državno pravobranilstvo je danes na Splošno sodišče EU vložilo tožbo "zaradi ugotovitve ničnosti delegirane uredbe v zadevi teran". V postopku Slovenijo zastopata državno pravobranilstvo in nemški odvetnik Roland Knaak, je v izjavi medijem pojasnil kmetijski minister Dejan Židan.
Poudaril je, da je pravica do zaščite del evropskega pravnega reda, zato bo naredil vse, da se ga spoštuje. Slovenija je namreč tožbo vložila, ker meni, da je izpodbijani delegirani akt iz več razlogov nezakonit in ker bo njegova uporaba povzročila nastanek gospodarske škode za slovenske pridelovalce terana.
Takšne tožbe so po besedah ministra povsem običajne v evropskem pravnem redu, samo lani je bilo več kot 300 podobnih tožb, od tega 30 tožb držav. "Odvetniki menijo, da imamo močne vsebinske in proceduralne argumente, zato so optimistični," je dejal. Vsebine samega spisa sicer Židan danes ni želel pojasnjevati, saj z morebitnim razkrivanjem ne želi storiti procesne napake.
"Že od začetka vztrajamo, da so se Hrvati z Evropsko komisijo za našim hrbtom pred vstopom v EU to dogovorili, to pa ne sme biti del delovanja neke države ali unije," je poudaril Židan. Med vsebinskimi razlogi pa je navedel, da je popolnoma jasno, da je teran slovensko vino iz sorte grozdja refošk, ki raste na kraški planoti pod posebnimi pogoji. "Samo to je lahko teran," je dejal. Trajanja postopka se ne da napovedati, lahko so zelo dolgi, ali pa tudi krajši od leta dni. V tem času sicer delegirani akt velja.
Odobritev izjeme, ki hrvaškim pridelovalcem omogoča uporabo imena sorte grozdja teran za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogoji, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši, je po prepričanju Slovenije za potrošnike zavajajoča, ker lahko zmotno menijo, da gre za isti vrsti vina.
Slovenija je že pri sprejemanju izpodbijanega akta izpostavila številne pomisleke glede postopka njenega sprejemanja in pri tem izpostavljala, da bi bilo treba vprašanje dodelitve morebitne izjeme rešiti v času pogajanj Hrvaške za vstop v EU.
Na vloženo tožbo bo lahko Evropska komisija zdaj podala odgovor, Slovenija pa bo imela možnost nanj dati repliko, ki ji lahko sledi še replika komisije. Po koncu pisnega dela postopka bo sledil del z ustno obravnavo.
Postopek se bo zaključil z razglasitvijo sodbe Splošnega sodišča EU, zoper katero je možna pritožba na Sodišče EU, so še pojasnili na ministrstvu.
