Je iskanje stanovanja vse bolj podobno zahtevnosti iskanja službe? Matej Križanec iz gibanja Kje bomo pa jutri spali? opisuje, da v zadnjem času na družbenih omrežjih ljudje, ki iščejo stanovanja, predstavljajo lastnikom stanovanj tako rekoč svoje življenjepise. "Vse bolj prisoten je fenomen, da iskalci nastanitve napišejo v odzivu na oglas kar svoj življenjepis in karakterni portret. Zagotavljajo, da redno pospravljajo, ne kadijo in ne popivajo," opisuje situacijo na eni strani, medtem ko na drugi strani najemodajalci v oglase zapisujejo, da "stanovanje oddajo zgolj dvema mirnima študentkama". "Vprašanje je, kako daleč lahko danes najemodajalci posegajo v zasebnost najemnikov. Skoraj smo že dosegli točko, ko je iskati stanovanje kot pripraviti se na razgovor za službo. Lastniki, ker je povpraševanje veliko, si lahko izmislijo marsikaj," opozori aktivist za učinkovitejše stanovanjske rešitve, da se možnosti zlorab povečajo vedno, ko na nekem področju postane situacija neregulirana ali slabo nadzorovana.
Na obljube novega predloga stanovanjskega zakona gledajo z veliko skepse. Opozarjajo, da četudi so tam zastavki nekaterih pozitivnih rešitev, jasnih obljub o sredstvih, ki bodo namenjena zagotavljanju dostopnih in dostojnih stanovanj, ni. Prav tako zakon – razen povečanih pristojnosti lokalnih skupnosti – ne ponuja rešitev za problem, na katerega opozarjajo tako rekoč vsi sogovorniki in je znan po vsej Evropi: oddajanje stanovanj turistom prek internetnih platform, kot je airbnb. V gibanju Kje bomo pa jutri spali? opozarjajo na razmerje med turističnimi namestitvenimi kapacitetami in javnimi namestitvami za študente. "V Ljubljani je nekaj več kot 40.000 študentov, študentski domovi pa zagotavljajo manj kot 7500 postelj, za katere je povprečna cena 97 evrov," opozori Matej Križanec, da so študentje, ki so zaradi manka študentskih postelj in dostopnih stanovanj primorani bivati v hostlih, dolžni plačevati tudi 3,15 evra turistične takse. "Katastrofa je to." Po podatkih statističnega urada je bilo septembra v ljubljanski občini turistom na voljo več kot 15.800 (uradno registriranih) ležišč.
Kako smo prišli sem?
- V obdobju od leta 2000 do leta 2009 je država načrtovala gradnjo 2500 stanovanj na leto. Zgrajenih jih je bilo povprečno 450 na leto.
- Od leta 2015 do leta 2018 se je povprečna plača dvignila za 10 odstotkov. Cene stanovanj so zrasle za 22 odstotkov, v Ljubljani za 36 odstotkov.
- Evropsko povprečje sredstev, sistemsko namenjenih za gradnjo javnih stanovanj, je okoli 0,5 odstotka BDP. Slovenija je v zadnjih desetletjih stanovanjsko področje namenila le 0,04 odstotka BDP.
(povzeto po strani stanovanjska-kriza.je)
Stanovanjska stiska
Zakaj je postala varna streha nad glavo luksuz? Objavljamo niz prispevkov o tem, kaj za seboj pušča dolgoletno zanemarjanje zagotavljanja dostopnih in dostojnih stanovanj. Kakšne posledice ima na tem področju ignoranca pristojnih državnih in občinskih institucij? Osebne izkušnje posameznikov in posameznic, od študentov do mater samohranilk, opozorila organizacij in kolektivov ter odgovori različnih institucij nazorno opisujejo, kako in zakaj je najti streho nad glavo za vse več ljudi stvar sreče, gnilih kompromisov ali celo nedosegljiv luksuz. Vlada Marjana Šarca obljublja, da na rešitvah že delajo, predlog novega stanovanjskega zakona je v javni razpravi, komentarje je mogoče podati do danes, 28. novembra. A kako učinkovite bodo predlagane spremembe in kako blizu so dejansko rešitve?
Javni denar dvakrat za isto zemljišče
"V gibanju gledamo na to kot na dejansko dokapitalizacijo slabe banke, saj bo javni sklad služil le za prenos teh ponovnih milijonov davkoplačevalskega denarja na slabo banko," opozori Matej Križanec, da se nakup izvaja po tržnih cenah. Vlada Marjana Šarca je 14. novembra tudi potrdila sklep, da bo ministrstvo za finance dokapitaliziralo javni stanovanjski sklad prek postavke povečanje kapitalskih naložb države. Dokapitalizacija je v identičnem znesku, ki ga bo javni stanovanjski sklad nakazal kot kupnino DUTB.
"Javni stanovanjski sklad opravlja vlogo glavnega izvajalca nacionalne stanovanjske politike, pri čemer je vodilo načelo javnega interesa in dolgoročno zagotavljanje kakovosti bivanja za vse prebivalce. Posebno pozornost se posveča mladim, starejšim in ranljivejšim skupinam prebivalcev," pojasnjujejo na vladi. "Če odmislimo, da bomo spet financirali slabo banko, je dodatni problem ta, da stanovanjski sklad nima sredstev za gradnjo. Kupili bodo zemljišča in potem čakali, da bodo nabrali sredstva za možnost gradnje," opozarjajo v gibanju Kje bomo pa jutri spali?
DUTB vseskozi pojasnjuje nujnost svojega ravnanja s tem, da mora ravnati tržno in iztržiti čim več. A vendar bo postopanje slabe banke v zadnjem letu vsaj glede enega od zemljišč davkoplačevalcem prineslo izgubo oziroma dvojno plačilo kupnine za isto zemljišče. Namesto da bi slaba banka kot upnica podjetja Brod Invest januarja prejela 850.000 evrov, kot je bila izklicna cena na javni dražbi za zemljišča v Novem mestu, se je odločila najprej zviševati ceno zemljišča, ki je bilo edino zavarovanje 8,6 milijonskega dolga, ki je na slabo banko prišlo prek Factor banke. To je tedaj presenetilo novomeško občino, ki je bila v dogovoru z javnim stanovanjskim skladom, da bo zemljišče kupil, občina pa ga bo opremila s komunalnimi dovoljenji. Župan Gregor Macedoni je napisal tudi javno pismo slabi banki in pozval k preučitvi primera. Sedaj na občini pravijo zgolj, da prenos zemljišč na javni stanovanjski sklad pozdravljajo, saj jim bo ta omogočil možnost uresničitve njihovih načrtov skupaj z javnim stanovanjskim skladom. Javni stanovanjski sklad je januarja na javni dražbi sicer poskušal kupiti zemljišče in ponudil 900.000 evrov, a je DUTB vseeno ponudila končnih 910.000 evrov. Zdaj bo slaba banka dobrih 6 hektarjev prodala stanovanjskemu skladu za 820.000 evrov. Na prvi pogled bo zemljišče dobilo za 30.000 evrov manj. A za to zemljišče bo že drugič porabljen javni denar, DUTB pa bo - zavezana optimizaciji sredstev in spoštovanju tržnih pravil - pridelala izgubo 90.000 evrov glede na denar, ki ga je januarja za ta zemljišča plačala, in kupnino, ki jo bo sedaj prejela. To je znesek, ki ga povprečni državljan ali družina, ki išče stanovanje, lahko razume. Za ta denar se v mestih, z izjemo Ljubljane, že lahko najde stanovanje.
