"Spoštovani gospod predsednik, na vas se obračamo z veliko zaskrbljenostjo nad psihosocialno situacijo ter splošnim družbenim ozračjem v Sloveniji, ki se je med pandemijo covid-19 dodatno poslabšalo. Menimo, da bi bile lahko ob stopnjevanju aktualnih razmer ogrožene ne le človekove pravice posameznikov in družbena kohezija, temveč bi lahko dogajanje v državi ogrozilo tudi delovanje države," so na začetku odprtega pisma predsedniku republike Borutu Pahorju poudarili štirje evropski poslanci Milan Brglez (S&D/SD), Tanja Fajon (S&D/SD), Franc Bogovič (EPP/SLS) in Ljudmila Novak (EPP/NSi).
Opozarjajo na porast verbalne in fizične nestrpnosti
Resnost razmer v Sloveniji po njihovih besedah kliče po tem, da "vsi vključno s predsednikom republike kot institucijo, ki po ustavi predstavlja vse državljanke in državljane, storimo vse za umiritev strasti ter za družbeno ozračje dialoga, spoštljivo izraženega nestrinjanja ter kritike". Četverica evroposlancev obžaluje, da smo sredi spopada s pandemijo covid-19 prišli do trenutka, v katerem ni mogoče prezreti strme rasti verbalne in fizične nestrpnosti.
"Čeprav so strokovnjaki od začetka opozarjali na psihološke posledice pandemije ter omejevalnih ukrepov ob njej, si moramo priznati, da nas je ta vidik krize s svojo razsežnostjo presenetil in ujel nepripravljene. Nimamo pravega odgovora na porast nasilja v družinah in skupnostih, celo do najhujših oblik grozljivega nasilja, ki se končajo tudi z odvzemom življenja, ne. Sočasno so zaprtje šol in odsotnost vrstniških stikov vodili in še vodijo do psiholoških kriz naših otrok in mladostnikov. Tudi zdravstvene in svetovalne ustanove jim v teh težkih trenutkih težko pomagajo, saj so preobremenjene," poudarjajo evroposlanci.
Kot so pojasnili, se je v aktualni zdravstveni krizi za težavo izkazalo tudi delo na daljavo, saj klasična ločnica med službenim in zasebnim življenjem izginja. Kot so poudarili, so na omenjeni problem že januarja letos opozorili v Evropskem parlamentu, a v Sloveniji v štirih mesecih pri urejanju tega področja ni mogoče opaziti napredka. "Predvsem pa se premalo in ne dovolj odkrito pogovarjamo o verbalni nestrpnosti," menijo Brglez, Bogovič, Fajonova in Novakova.
Pahor: Če bi bili sposobni narediti korak nazaj, bi lahko vsi skupaj šli lažje naprej
Iz urada predsednika republike so v odzivu na pismo poudarili, da predsednik Pahor izkoristi prav vsako priložnost, da opozori na pomen medsebojnega spoštovanja in strpnosti, ki sta nenadomestljivega pomena tudi za uspešno premagovanje aktualne zdravstvene krize. Ob tem so spomnili, da Pahor poudarja, da se moramo vračati k dialogu, v kolikor ga zmanjka, in dodali, da je predsednik k temu pozval tudi v nagovorih ob zadnjih državnih praznikih. Pahor je v nedavnem intervjuju za Večer sicer ocenil, da je zmernost v političnem prostoru postala zelo dragocena dobrina. "Ne vem, ali smo vsi skupaj to sposobni ali ne, ampak kako zelo koristno bi bilo, če bi vsi sprevideli, da se je šlo marsikje korak predaleč, in bi bili sposobni narediti korak nazaj, zato da bi lahko šli potem vsi skupaj lažje naprej," je poudaril predsednik republike. Aktualne razmere je opisal kot težko vzdržne, tudi v človeškem in ne le v političnem smislu. "Treba bo najti neke rešitve v našem obnašanju, v reševanju problemov, v načinu splošnega razpoloženja, za kar je politika posebej odgovorna, da bomo lažje premagali krizo in se potem soočili z njenimi številnimi posledicami, ki jih ne gre podcenjevati. V luči tega, kar nas še čaka, morda tudi po koncu epidemije, bi se veljalo zamisliti nad našimi ravnanji, jih nekoliko prilagoditi nujnosti večjega sodelovanja. Da gremo naprej po poti iskanja tistega, kar nas povezuje," je dodal Pahor.
Politika namesto k pomiritvi prispeva k napetostim
Kot poudarjajo, moramo vsi narediti več, da bo politika v Sloveniji prenehala biti boj ter bo postala tekmovanje konceptov in vsebinskih rešitev: "To zagovarjamo tudi zato, ker podpisani iz lastne izkušnje vemo, da se da v politiki postopati na spoštljiv in dialoški način, četudi smo si svetovnonazorsko različni in zagovarjamo drugačne vrednote, mišljenja, pravice ter omejitve. Zato tudi vztrajamo, da mora argument vedno biti nad (fizično) močjo. Definicija oblasti mora biti služenje ljudem in delo v korist vseh prebivalk in prebivalcev lokalne skupnosti, države ali Evropske unije."
Pahorja pozivajo, naj naredi vse potrebno za umiritev strasti
"Zaradi vsega naštetega ter izhajajoč iz vaše vloge v ustavnem redu Republike Slovenije, vas, spoštovani gospod predsednik, prosimo, da s svojo avtoriteto funkcije predsednika republike, ki izhaja iz duha in črke ustave, naredite vse potrebno, da se situacija v naši državi umiri. Ne zato, ker to želimo mi, podpisnika in podpisnici tega pisma, ampak zato, ker bo to v korist vseh naših prebivalk in prebivalcev ter največje darilo vsem nam ob 30-letnici samostojnosti in državnosti naše države," so še dodali podpisniki pisma.