Stranka SD je v sporočilu za javnost, v katerem se odziva na članek revije The Economist, navedla Milana M. Cvikla, ki je predsednik strankinega sveta za finance, razvoj in kohezijsko politiko.
The Economist je za razvrstitev uporabil pet meril, primerjali pa so vrednosti v zadnjem četrtletju 2019 in v tretjem trimesečju lani oz. v obdobju, za katerega so na voljo zadnji razpoložljivi podatki: realno rast bruto domačega proizvoda (BDP), realno rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev, rast tečajev delnic po najbolj relevantnem borznem indeksu, rast investicij v osnovna sredstva in rast neto javnega dolga v deležu od BDP.
Za Slovenijo so pri Economistu v omenjeni časovni primerjavi navedli 1,2-odstotno realno rast BDP, 10,1-odstotno realno rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev, 33-odstotno rast vrednosti delniškega indeksa, 6,8-odstotno rast investicij v osnovna sredstva in povečanje neto javnega dolga v deležu od BDP za 7,4 odstotne točke.
Slednji podatek po opozorilih SD ni točen. "Prava številka je dvakrat višja rast deleža dolga v BDP, in sicer 14 odstotkov", so poudarili. Preverbe številk namreč po njihovem kažejo, da je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat potrjen podatek o deležu javnega dolga v BDP konec leta 2019 65,6 odstotka BDP in konec leta 2020 79,8 odstotka BDP.
"Razlika ali prirast dolga v BDP je torej bila že v letu 2020 kar 14,2 odstotne točke BDP," so navedli. Za leto 2021 pa po njihovi oceni velja, da ima Slovenija sicer enako še vedno zelo visoko rast javnega dolga, beleži sicer rast BDP, a ne toliko, da bi se prirast v deležu javnega dolga v devetih mesecih leta 2021 prepolovil glede na prirast v letu 2020.
Zadnji podatki s strani Eurostata, ki še ni objavil podatke za tretje četrtletje 2021, jih pa je za drugo, kažejo, da znaša delež javnega dolga v BDP konec drugega lanskega četrtletja 77,9 odstotka BDP, so navedli in dodali, da je razlika nekaj manjša, in sicer 12,3 odstotne točke BDP.
Ker podatki Eurostata za tretje trimesečje lani še niso razpoložljivi, SD ni jasno, kaj je upošteval The Economist. "A po podatkih statističnega urada je bil bruto konsolidirani dolg sektorja države kot delež BDP 79,6-odstoten," so opozorili.
Ob tem so dodali, da "to pomeni, da je prirast v izbranem obdobju 14 odstotnih točk BDP, torej dvakrat višji kot ga izkazuje tabela The Economista". "Kar pomeni, da bi bili v rangu drugih držav, ki so visoko povečale javni dolg - Belgija, Francija, Nemčija in slabši kot vrsta drugih," so ocenili.
"Če bi držalo, da vlada ima večji fiskalni prostor, kot ga ima, bi sedaj uradno razglasila epidemijo, izvedla ukrepe za omilitev inflacije na področju energetike, zmanjšala DDV, uvedla energetske vavčerje. A vsega tega ni, imamo samo selektivne ukrepe za predvolilne namene in za izbrane skupine," so še poudarili v SD.
