DZ je z 48 glasovi za in 36 proti ob 85 navzočih sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih od 2021 do 2026. Predlog predvideva 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške naložbe v prihodnjih šestih letih, od tega večino za nakup oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine.
Minister za obrambo je večkrat poudaril, da je od tega zakona odvisno dolgoročno preživetje vojske. Med predvidene investicije so po njegovih besedah uvrstili tiste, ki so resnično nujne, med drugim tudi osebno opremo vojakov in posodobitev infrastrukture oz. vojašnic.
Predvsem v Levici so med argumenti proti zakonu navajali tudi, da bi bilo bolj smiselno, da bi ta denar namenili za zdravstvo. Tonin pa odgovarja, da se bo boril tudi za dvig sredstev na tem področju. Tudi poslanec NSi Aleksander Reberšek je na seji DZ ob glasovanju dejal, da ne izbirajo med domovi za starejše, zdravstvom ali obrambo. "Vse moramo imeti v tej državi," je navedel.
Njegov poslanski kolega Jožef Horvat pa je ob tem zakon, ki da v resnici zagotavlja dodatnih 50 milijonov evrov na leto za investicije v Slovenski vojski, postavil ob bok protikoronskim zakonom. Šesti, ki naj bi ga DZ sprejel naslednji teden, bo po njegovih besedah "težak milijardo evrov, pa ne za šest let, porabilo se bo sredstva kot pomoč ljudem in gospodarstvu tukaj in zdaj". Dodal je še, da vojska nikoli ne jemlje, ampak daje. Tako je tudi z letošnjim rebalansom ministrstvo za obrambo dalo za zdravstvo 30 milijonov evrov, je navedel.
Koordinator Levice Luka Mesec pa je napovedal, da bodo že v soboto začeli zbirati 2500 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega referenduma o zakonu o investicijah v SV. Zakonu nasprotujejo tudi LMŠ, SD in SAB, aktivno sodelovanje pri referendumskih postopkih pa napoveduje le SD. Če bo DZ sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, pa Mesec napoveduje, da se bodo obrnili na ustavno sodišče.
Pravno mnenje: Referendum pravno nedopusten
Na obrambnem ministrstvu so namreč pridobili pravno mnenje, po katerem bi bil tak referendum ustavno nedopusten. Vlada je sicer 23. septembra letos državnemu zboru predlagala sprejetje sklepa, da bi bil razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o vprašanju investicij in posodobitve Slovenske vojske ustavno nedopusten.
Ministrstvo za obrambo (Mors) je na Inštitut za ustavno pravo naslovilo prošnjo za pripravo pravnega mnenja, ki naj odgovori na vprašanje, ali je razpis referenduma o navedenem zakonu dopusten v skladu z Ustavo Republike Slovenije. Tako so se odločili "zaradi izrednega pomena za operativno delovanje SV", da čim hitreje stopi v veljavo zakon, katerega temeljni cilj je zagotovitev finančnih sredstev v letih 2021 do 2026 za vzpostavljanje najpomembnejših vojaških zmogljivosti, za izpolnjevanje nalog Slovenske vojske, so zapisali na spletni strani.
Pravno mnenje sta izdelala Matej Avbelj in Igor Kaučič, sestavljeno je iz petih delov. Iz sklepa pa izhaja, da so pri omenjenem zakonu izpolnjeni vsi trije pogoji, zaradi katerih referendum zoper navedeni zakon po ustavi ni dopusten. Ti trije pogoji so: pravni predpis mora po svoji obliki biti zakon, vsebovati mora nujne ukrepe za zagotovitev določenih ustavnih vrednot, te pa so obramba države, varnost in odprava posledic naravnih nesreč.
Pravna strokovnjaka menita, da sta prva prvi in tretji pogoj izpolnjena že na prvi pogled, saj gre za predlog zakona na področju obrambnega in varnostnega sistema Republike Slovenije.
Glede nujnosti sprejetja tega zakona pa navajata, da je uveljavitev zakona nujna že danes, ker je izvajanje investicij na obrambnem področju srednjeročno in dolgoročno, saj gre pri nabavah vojaške opreme in oborožitve za specifično tržišče, ki terja srednjeročno prevzemanje obveznosti.
Ustavna pravnika tako menita, da zakon izpolnjuje vse pogoje za ustavno dopustno prepoved referenduma, vključno s pogoji, vezanimi na vsebinsko in časovno komponento nujnosti zakonskih ukrepov, ki so razumni, zato sme DZ ustavnoskladno prepovedati razpis referenduma v zvezi s tem zakonom na podlagi prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave, še zapišeta strokovnjaka.
