Urška Mlinarič
Tri četrtine zdravnikov želi svoj delovni čas uskladiti s tistim, ki ga določa pogodba o zaposlitvi, čeprav bi to zaradi manjšega števila ur pomenilo tudi nižje plačilo. Ugotavljajo, da zaradi službenih obveznosti zanemarjajo prostočasne aktivnosti, odnose v družini ter študijske in raziskovalne dejavnosti. To je pokazala spletna januarska anketa, ki jo je med zdravniki in zobozdravniki izvedla Zdravniška zbornica Slovenije. Anketo so poslali vsem 6838 aktivnim zdravnikom, odzvalo se jih je 1898 z vseh treh ravni zdravstva.
Iz ankete izhaja, da kar 60 odstotkov vprašanih mesečno opravi 25 nadur, več kot 40 odstotkov jih je v zadnjih treh mesecih opravilo v povprečju štiri ali več dežurstev mesečno, pri čemer so z njimi najbolj obremenjeni mladi specialisti, ki delajo do pet let, in specializanti. Posledica je, da med zdravniškim kadrom narašča izgorelost. Če so v podobni anketi 2019 ugotavljali, da se je z izgorelostjo soočalo 63,7 odstotka vprašanih na primarni ravni, tokratna anketa kaže, da se občasno ali redno z izgorelostjo srečuje 88 odstotkov zdravnikov na primarni ravni.Tudi zato 53 odstotkov vprašanih razmišlja o odhodu iz javnega zdravstva, od tega največ, kar 65 odstotkov med specializanti. O odhodu v tujino razmišlja 24 odstotkov zdravnikov in zobozdravnikov.
Razlogi, da prihaja do prekomerne izgorelosti, so po mnenju 90 odstotkov vprašanih administrativne obremenitve, neustrezna organiziranost, po mnenju 86 odstotkov vprašanih pa tudi pomanjkanje zdravnikov. Da je lahko posledica prekomernega dela in preobremenjenosti slaba kakovost dela, se je strinjalo 91 odstotkov vprašanih.
Rešitev vidijo v boljši organizaciji dela in omejitvi delovnika na 48 ur tedensko oziroma na največ 24 ur neprekinjeno.
