Dobro in hitro sodelovanje slovenske in italijanske policije je v sredo zvečer v Bazovici v Italiji privedlo do aretacije treh ilegalnih pribežnikov, 25-letnega državljana Maroka in dveh 18-letnih državljanov Alžirije, ki so v sredo okoli 12.30 ugrabili 79-letnega Mirka M. pri njegovi zidanici v okolici Bele krajine in se z njegovim avtomobilom pripeljali na območje Italije. Žrtev je bila med tem zvezana in zaprta v prtljažniku avtomobila. Osumljenci so bili danes v policijskem pridržanju, italijanski organi so jih namreč po prijetju predali slovenski policiji, danes pa bodo zaradi sumov kaznivih dejanje ugrabitve (grozi jim do deset let zapora) in odvzema motornega vozila (predpisana kazen je do dveh let zapora) privedeni pred preiskovalnega sodnika novomeškega okrožnega sodišča. Ker so tujci, bo tožilstvo zanje predlagalo odreditev pripora.
Bal se je, da ga bodo odvrgli v reko
Oškodovanec, ki je bil v sredo tarča ugrabitve, je policiji pojasnil, da sta k njemu prišla neznanca s steklenicami in govorila voda, voda. Kmalu sta se pojavila še dva moška, vsi so se pogovarjali v njemu neznanem jeziku. Nato ga je eden od njih obrnil, mu dal roke dal na hrbet in jih zvezal. Dvignili so ga in ga dali v prtljažnik. Med vožnjo se je bal, da ga bodo odvrgli v reko, je opisoval. Ko so neznanci avto po več urah vožnje ustavili in odšli, se je bal, da so pod avtom pustili eksploziv. Nato se je nekako uspel odvezati, priti iz prtljažnika in poiskati pomoč.
Konec aprila že vrnjeni Hrvatom
Tomaž Peršolja, vodja oddelka za organizirano kriminaliteto, je povedal, da so do oškodovanca pri njegovi zidanici pristopili štirje neznanci (enega policija še išče), ga sprva prosili za vodo, nato pa mu grozili z nožem. Potem so mu vzeli avtomobilske ključe, zvezali roke in noge ter mu prelepili usta. Nato so ga porinili v prtljažnik avtomobila in se skupaj z njim odpeljali. Po večurni vožnji so neznanci parkirali vozilo na kolovozni poti pri vasi Prelože pri Lokvi, kjer so oškodovanca zapustili in se peš odpravili proti Italiji.
Prostesti civilnih iniciativ
Predstavniki civilnih iniciativ Bela krajina, Ilirska Bistrica in Škofije so po dogodku danes v Črnomlju vlado pozvali k doslednemu varovanju schengenske meje. Predstavnica Civilne iniciative Bela krajina Maja Kocjan je dejala, da nasprotujejo tako ilegalnim prehodom migrantov kot tudi kakršnimkoli migrantskim centrom ob meji. Predstavnik Civilne iniciative Ilirska Bistrica Borut Rojc je predsedniku vlade Marjanu Šarcu namenil poziv, da naj ukrene vse, da se na mejo pošlje vojska in da naj vojaki dobijo policijska pooblastila. Predstavnica Civilne iniciative Škofije Sabina Homjak je pristavila, da število nedovoljenih prehodov narašča tudi na Obali in da o težavah z migranti poročajo tudi z italijanske strani.
Šarec: Nacionalnovarnostni sistem deluje
Sredina ugrabitev 79-letnika v Beli krajini je najbolj razburila SDS in SLS, nekoliko manj pa Novo Slovenijo. Poslanec SDS Branko Grims je danes zatrjeval, kako zelo so se motili tisti, ki so mislili, da je tema z ilegalnimi migranti končana ter da so te stvari rešene in urejene. Ponovil je zahtevo stranke po sklicu seje Sveta za nacionalno varnost (SNAV), ki bi moral aktualno situacijo v zvezi z ilegalnimi migranti obravnavati resno.
Sistem dovoljuje zlorabo azilne politike
Dr. Branko Lobnikar s Fakulteta za varnostne vede pravi, da so migracije kot varnostni problem nerešena stvar. "Z njimi se mora ukvarjati več institucij, ne le policija, ki sama ni zmožna stvari dovolj učinkovito rešiti. Zaradi tega ne bi bilo nič narobe, če bi se o migracijah pogovarjali tudi tisti, ki so odgovorni za zagotavljanje nacionalne varnosti." Dodaja, da se mu zahteva SDS po sklicu SNAV ne zdi čisto za lase privlečena. "Migracije v povezavi z organiziranim kriminalom so tudi varnostni problem, ki ga je treba primerno naslavljati in zahteva še kakšne sistemske spremembe, ne samo okrepljeno delovanje policije. Policija opravlja svoje naloge pri varovanju zunanje schengenske meje. Vprašati se je treba, ali je preprečevanje migracij mogoče upravljati samo z dobrim policijskim delom ali je treba narediti še kaj drugega. Ob povečanih ilegalnih migracijah, ki so vezane na organizirani kriminal, je treba okrepiti delo policije na južni meji. Treba je vključiti še vojsko in pomožno policijo. A to verjetno ne bo dovolj, saj sistem dovoljuje zlorabo azilne politike. Meje ni mogoče hermetično zapreti ne z rezilno žico in ne z dvakratnim povečanjem številom policistov na meji."