Fotografija je simbolična.
Kot pojasnjuje, je upravno sodišče odločilo glede konkretnega primera, ko je posameznik zahteval izbris vseh svojih osebnih podatkov iz krstne knjige. Zatrjeval je, da so njegove podatke v krstni knjigi vodili nezakonito, saj da sam ni nikoli privolil v tako obdelavo svojih osebnih podatkov oziroma je tako privolitev, ki so jo zanj podali starši, nedvoumno preklical.
Katoliška cerkev je kot upravljavec to zahtevo posameznika zavrnila, o pritožbi zoper odločitev je nato odločal informacijski pooblaščenec. Po njegovih ugotovitvah, ki jih je potrdilo tudi sodišče, gre pri vodenju osebnih podatkov v krstnih knjigah za primer obdelave, ki je potrebna za namene arhiviranja v javnem interesu, je zapisala Katoliška cerkev.
Po navedbah Cerkve je enako odločil zakonodajalec v zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki določa, da ima gradivo Katoliške cerkve lastnosti arhivskega gradiva, zanj pa veljata načeli trajnosti in celovitosti. Zato je informacijski pooblaščenec zavrnil pritožbo posameznika zoper odločitev Katoliške cerkve, saj niso podani pogoji za izbris osebnih podatkov po splošni uredbi. Sodišče je tej odločitvi pritrdilo in tožbo posameznika zavrnilo.
Sodišče je v odločitvi zapisalo tudi, da pri hrambi osebnih podatkov posameznika v matični krstni knjigi že po naravi stvari ne gre za primer, ko bi tožnik zaznaval izpovedovanje ali izvrševanje vere, ki bi pomenilo tako prisilno konfrontacijo z verskim prepričanjem, da bi pomenila poseg v njegovo versko svobodo. "Z golo hrambo njegovih osebnih podatkov v krstni knjigi posameznik ni prisilno soočen z verskimi elementi ali prisiljen v sodelovanje pri izvrševanju vere, poleg tega pa se je v konkretnem primeru o izstopu oziroma izčlanitvi iz Katoliške cerkve, v krstni knjigi napravil zaznamek, kar po stališču sodišča že samo po sebi predstavlja spoštovanje njegove pravice ne pripadati nobeni veri," so še dodali v Katoliški cerkvi.
