Franja Žišt
Rezultati Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk (Pisa), ki ga koordinira OECD, so že konec lanskega leta pokazali, da ne moremo biti zadovoljni s tem, kar znajo naši dijaki in dijakinje. Če so ti pokazali višji dosežek na lestvici matematične in naravoslovne pismenosti od povprečja OECD, pa strokovnjaki zaznavajo negativen trend pri obeh pismenostih. Še veliko slabše je stanje pri bralni pismenosti, kjer so se dijaki uvrstili pod povprečje OECD, povprečen dosežek pri branju je bil najnižji od začetka sodelovanja Slovenije v raziskavi. Poznavajoč te rezultate Pise 2022 ni presenečenje, da so tudi najnovejši rezultati iz preizkusa ustvarjalnega mišljenja - slednje so na mednarodni ravni primerjali prvič - iz leta 2022 slabi.
Slovenski dijaki dosegajo podpovprečne dosežke na področju ustvarjalnega mišljenja, kljub temu da so poročali o pogostejši udeležbi v aktivnostih s področja ustvarjalnosti na tedenski ravni kot njihovi vrstniki iz držav OECD, so ugotovili na Pedagoškem inštitutu. Slovenski mladi dijaki tudi izražajo bolj negativna stališča do različnih vidikov ustvarjalnosti, so še zapisali. "Tako v primerjavi s povprečjem OECD poročajo o nižji lastni samoučinkovitosti na področju ustvarjalnosti in domišljije, odprtosti za pridobivanje novega znanja ter odprtosti za umetnost in pridobivanje novih izkušenj." Podoben rezultat kot slovenski dijaki so dosegli še njihovi vrstniki iz Čila, Hrvaške, Islandije in Slovaške, najvišje pa so se na lestvici zavihteli dijaki iz Singapurja, Južne Koreje in Kanade.
Najslabše so reševali naloge s področja naravoslovnih problemov.
"Rezultati glede na zadnje izsledke mednarodnih raziskav znanja PIRLS, ICCS in PISA, pa tudi nekatere nacionalne pokazatelje, niso veliko presenečenje. Po sodobnem pojmovanju je ustvarjalne dosežke namreč treba razumeti v soodvisnosti prepleta potencialov, znanja, osebnostnih lastnosti in dejavnikov okolja, naši otroci in mladostniki pa v omenjenih raziskavah v povprečju niso pokazali visokih ravni znanja, poleg tega pa so poročali o nižji samopodobi, slabših odnosih z učitelji in starši, nižji pripadnosti šoli, psihosocialnih stiskah, nižji notranji motiviranosti za učenje, manjši odprtosti do novosti, manj pozitivnih prepričanjih do ustvarjalnosti in medvrstniškem nasilju. Tudi tako imenovana ocenomanija, ki preveva naš vzgojno-izobraževalni sistem v zadnjih dveh desetletjih, s svojo enostransko naravnanostjo k visokim ocenam ne dopušča prostora za ustvarjalno učenje in znanje," je ob predstavitvi rezultatov dejala dr. Mojca Juriševič s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
Dr. Klaudija Šterman Ivančič, nacionalna koordinatorica raziskave Pisa s Pedagoškega inštituta, pa je poudarila, da so slovenski dijaki pri vseh treh spretnostih in na vseh štirih področjih merjenja ustvarjalnega mišljenja dosegli rezultat pod povprečjem OECD. Najbolje so reševali naloge s področja pisnega izražanja in naloge, ki so od njih zahtevale spretnosti proizvajanja ustvarjalnih zamisli, najslabše pa so reševali naloge s področja naravoslovnih problemov in naloge, ki so od njih zahtevale spretnosti vrednotenja in izboljševanja zamisli.
