(INTERVJU) Psihologinja Karmen Mandl: Če kričimo na otroka, ga ne naučimo, kako mirno odreagirati, ko si jezen

Recepta, kako biti idealen starš, ki bi se ga lahko držali in bi zagotavljal, da bo vse tako, kot mora biti, ni, lahko pa z dinamiko v družini veliko pripomoremo k temu, kakšen bo otrok, pravi psihologinja in psihoterapevtka Karmen Mandl. "Otrok je vedno odraz dinamike v družini ali v razredu," pravi sogovornica, ki je petnajst let delala v šoli, zdaj pa ima zasebno prakso. Govori o ozaveščenem starševstvu, ukvarja se z osebnostnim in čustvenim razvojem otrok.

Iz vsebine:

- "Trenutno se mi zdi najbolj pomemben nasvet - odloži telefon. Tudi starši, tudi odrasli zelo težko kontrolirajo svojo odvisnost od telefona. Starši imajo zraven otroka non stop telefon v rokah in kontakta z otroki sploh ni."

- "To, da ima otrok vsak dan treninge, čez vikend tekme, ves čas nek tempo, predstavlja stres in privede v izgorelost. Otrok pa potrebuje umirjenost in ne stresa."

- "Že starši imamo velike težave s kontrolo, prepoznavanjem in razumevanjem lastnih čustev, posledično s tem tudi težko opremimo otroke."

- "Permisivnost pomeni, da ko postavim mejo, pa se otrok odzove z jokom, ker tega ne more sprejeti, popustim. 'Tu imaš, izvoli, glej risanke, pojej keks.' Če pa reagiram mirno, pomeni, da sem postavila mejo, otrok se joče, potolažim ga, ampak še vedno vztrajam pri svoji meji. To niti približno ni enako temu, da otroku dovolim, da dela, kar hoče."

- "Če otroka ves čas opozarjamo, naj neha kričati, skakati, to in ono, poglabljamo konflikt. Povejmo mu, da tu ne more skakati, lahko pa gre ven na trampolin. Velikokrat opozarjamo otroka, česa ne sme, ne povemo pa mu, kaj lahko. Otrok bi, če bi zmogel drugače, verjetno reagiral drugače. Primarni motiv otroka je vseeno, da ga imajo starši radi. Otrok ne nagaja namenoma, edino, če smo ga mi naučili, da dobi pozornost samo takrat, ko to dela."