V lanskem letu je na slovenskih cestah za posledicami prometnih nesreč umrlo najmanj ljudi do sedaj, 80, a evforije ob tem ne sme biti, menijo pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS). Prepričani so, da bi številka umrlih in hudo telesno poškodovanih morala biti še nižja, glede na to, da je bilo zaradi ukrepov proti novemu koronavirusu v 2020 prometa na cestah precej manj kot sicer.
Delo z mladimi kaže učinke
Povprečna starost povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom lani je bila 45,9 leta, povzročiteljev prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami 46,5 leta in povprečna starost povzročiteljev vseh prometnih nesreč 44 let.
V prispevku, ki so ga objavili na njihovi spletni strani in v Motoreviji ugotavljajo, da najvarnejše prometne površine ostajajo avtoceste in hitre ceste, kjer je lani umrlo 6 oseb. Višji je delež na regionalnih cestah, kjer je v 2020 umrlo 34 oseb, 23 oseb pa je izgubilo življenje v prometnih nesrečah, ki so se zgodile na cestah v naseljih.
Že vrsto let se delež tistih, ki so umrli in ob tem niso uporabljali varnostnega pasu, giblje okoli trideset odstotkov.
Predvsem ob spomladanskem delnem zaprtju celotne države se je promet domala povsem zaustavil, a tudi v jesenskih mesecih je bilo vozil na cestah precej manj. "Če bi torej primerjali število umrlih in poškodovanih na število prevoženih kilometrov, lahko z gotovostjo trdimo, da je bilo leto 2020 z vidika prometne varnosti slabše kot leta poprej," so zapisali. Lanski december je bil sicer prvi mesec v zgodovini samostojne Slovenije, ko ni bila zabeležena nobena smrtna žrtev zaradi prometne nesreče.
AMZS ugotavlja, da manj vozil na cesti voznike spodbuja k večjim hitrostim in prav prekoračitve hitrosti. Pogosto so bile te prekoračitve tudi zelo občutne, so ugotovili, če k temu dodamo še druge vplive, kot so uporaba mobilnega telefona ali vožnja pod vplivom alkohola, pa to pomeni še večjo možnost, da pride do prometne nesreče.
Z uživanjem alkohola postanejo še bolj ranljivi
Kar se tiče vožnje pod vplivom alkohola se je po podatkih ministrstva za infrastrukturo stanje v primerjavi z lanskim letom izboljšalo le za 10 odstotkov. Toda alkohol ni problem le pri voznikih avtomobilov, temveč tudi pri kolesarjih in drugih udeležencih v prometu, ugotavlja AMZS. Iz tabele z navedeno stopnjo prisotnosti alkohola pri tistih, ki so v prometni nesreči umrli ali pa bili hudo telesno poškodovani je razvidno, da so bile najvišje vrednosti izmerjene pri ranljivejših udeležencih v prometu. 2,72 grama alkohola na kg krvi je imel 58-letni kolesar, ki je bil povzročitelj prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje. 2,67 grama alkohola na kilogram krvi pa 57-letni kolesar, ki je prav tako zakrivil prometno nesrečo, v kateri se je huje poškodoval. Z 2,37 grama alkohola na kilogram krvi je lani v smrt zapeljal 18-letni voznik motornega kolesa, tudi 65-letni voznik mopeda do 25 km/h je v prometni nesreči izgubil življenje.
Med motoristi je bilo kar nekaj prometnih nesreč, kjer vozniki niso uporabljali zaščitne čelade. Dve taki prometni nesreči s smrtnim izidom sta se zgodili tudi v zimskem času. Najbolj zaskrbljujoč je podatek, da nihče izmed šestih voznikov mopedov, ki so izgubili življenje, ni uporabljal zaščitne čelade, so zapisali pri Avto-moto zvezi. Da tudi med kolesarji situacija ni nič boljša, dodajajo: "Le trije kolesarji od osmih, ki so lani izgubili življenje, so uporabljali čelado. Ob tem velja izpostaviti, da je bila pri štirih umrlih kolesarjih ugotovljena prisotnost alkohola."
Velja priporočilo, da naj kolesarji uporabljajo čelado tudi po 18. letu starosti, četudi uporaba ni zakonsko zahtevana. Enako velja tudi za uporabnike skirojev in predvsem čedalje bolj priljubljenih e-skirojev, kjer se pri nesrečah, kjer udeleženca prepeljejo v bolnišnico, delež poškodb glave giblje okrog 50 odstotkov.
Varuje le, če ga uporabljamo
Že vrsto let se delež tistih, ki so umrli in ob tem niso uporabljali varnostnega pasu, giblje okoli trideset odstotkov. Lansko leto je samo 19 od 30 umrlih voznikov uporabljalo varnostni pas, za dva voznika pa policija ni mogla ugotoviti, če je bil varnostni pas uporabljen ali ne.
Pri AMZS so ugotovili, da se je stanje najbolj izboljšalo pri pešcih, saj se je število umrlih pešcev prepolovilo v primerjavi s preteklima dvema letoma. Lani jih je umrlo 7, pred tem pa 15 v letu 2019 in 13 v letu 2018. Vseeno pa delež umrlih med najranljivejšimi udeleženci v prometu, kamor štejemo pešce, kolesarje in voznike ter sopotnike na motociklih, še vedno ostaja visok, saj predstavlja skoraj polovico vseh umrlih udeležencev v prometu, so zaključili.
