V Sparu, Mercatorju in Hoferju smo kupili predpakirane izdelke in jih stehtali. So razlike v teži res pogoste?

Ste se kdaj v trgovini vprašali, ali teža, zapisana na predpakiranih izdelkih, drži? S tem so se že večkrat ukvarjali spletni uporabniki, ki so ugotovili, da nemalo kdaj prihaja do razlik. Denimo, na embalaži s pakiranim korenjem piše, da je skupna teža kilogram, ob vnovičnem tehtanju pa kupci ugotovijo, da ta v resnici tehta nekaj manj. Zakaj prihaja do odstopanj? Kaj pravijo trgovci in kaj na uradu RS za meroslovje? 

Že uvodoma je potrebno pojasnilo, pravijo na Uradu RS za meroslovje. Pravilne rezultate tehtanja bomo namreč dobili le z ustrezno overjeno ali kalibrirano tehtnico, kar pa tehtnice, ki jih uporabljamo v gospodinjstvih, praviloma niso, zato je težko zaupati rezultatom takih tehtanj. "Poleg zapisanega pa se je treba tudi vedno vprašati, ali je oseba, ki je tehtala, to izvedla korektno, zato na Uradu RS za meroslovje že vrsto let izvajamo različne dogodke, eden od teh so bili sedaj Dnevi odprtih vrat za srednje šole, kjer tudi izobražujemo in seznanjamo tako splošno kot strokovno javnost o pomenu meritev, točnosti merilnih instrumentov in njihovi pravilni uporabi."

Proizvajalci se zavedajo, da je kupec kralj

Na vprašanje, zakaj prihaja do nihanj, odgovarjajo, da dejanske vsebine predpakiranih izdelkov nihajo okoli označene nazivne količine, nekatere so lahko višje, nekatere nižje. To nihanje je odvisno od narave izdelka, kakovosti polnilne naprave in nenazadnje tudi od točnosti oziroma natančnosti merilne naprave (na primer tehtnice), s katero izvajamo kontrolo. Kontrole, ki jih izvajajo, kažejo, da prihaja do občutno lažjih izdelkov zlasti pri pakiranju izdelkov večjih kosov (na primer sadja, piškotov) ali pa izdelkov, ki so narejeni iz več slojev, za katere je težko zagotavljati enotno maso (na primer sendviči, pri katerih predvsem niha masa osnovne žemlje). "Včasih pa prihaja tudi do posameznih odstopanj pri praškastih izdelkih, ki se pri pakiranju zlepijo in ti skupki vplivajo na točnost pakiranja. Presežkom pri pakiranju se lahko proizvajalec izogne tako, da ima na koncu pakirne linije vgrajeno avtomatsko tehtnico, ki izloča neustrezne izdelke, vendar je taka rešitev ekonomična pri večjih proizvajalcih."

Do odstopanj v celi seriji pa lahko pride tudi pri izdelkih, ki se izsušijo, pojasnjujejo na uradu za meroslovje. Zakonska zahteva je, da morajo biti mase ustrezne pri proizvajalcu. Če so taki izdelki - na primer moka - dlje časa v trgovini, kjer je vroče, se lahko zgodi, da bodo občutno izgubili maso.

Razlika v teži marsikaterega kupca zmoti, pogosto se pojavi tudi zmotno prepričanje, da proizvajalci to počnejo namerno. Je negodovanje torej upravičeno? Na uradu za meroslovje pravijo, da zakonodaja dopušča posamezne izdelke, ki so lažji od nazivne količine, zato bi lahko rekli, da je razburjenje kupcev neupravičeno, če sodijo na osnovi enega izdelka oziroma majhnega števila kupljenih izdelkov. "Ker pa se proizvajalci zavedajo, da je kupec kralj in da je njegovo 'laično' pričakovanje, da ne kupi izdelka, ki je lažji od označene količine, njegova pravica, se zlasti manjši proizvajalci raje odločajo, da lažjih izdelkov sploh ne pakirajo oziroma se odločajo za predoziranje."

Zelo redko naletijo na odstopanje pri nazivnih količinah

Na račun premajhne količine na uradu za meroslovje vsako leto prejmejo nekaj posameznih pritožb. "V večini primerov naš nadzor pri proizvajalcu neskladnosti ne potrdi in je imel potrošnik smolo, da je kupil ravno zakonsko dovoljen lažji izdelek. Tu velja tudi omeniti, da meritev, ki jo potrošnik doma izvede s kuhinjsko tehtnico nepreverjene točnosti, meroslovno ni primerljiva z meritvijo, ki jo mora izvesti proizvajalec na overjeni tehtnici, ki izpolnjuje predpisane meroslovne zahteve." Imeli so tudi primere, pripovedujejo, ko se je potrošnik pritoževal zaradi prelahkega piščančjega mesa, nadzor pa je pokazal, da pri tehtanju ni upošteval izgube mase mesa zaradi izceje, ki je ostala na pladnju izdelka v zavitku.

Nekaj pritožb potrošnikov pa je bilo kljub temu tudi upravičenih. "Proizvajalec v primeru izrednih težav s polnilno napravo ni ustrezno reagiral in je v promet dal večjo količino neustreznih izdelkov; (manjši) proizvajalec je pomotoma zamenjal etiketo in izdelek opremil z višjo nazivno količino drugega izdelka; embalaža izdelka ni bila dovolj velika za izbrano nazivno količino," naštevajo.  

Kako pa na situacijo glede morebitnih odstopanj pri teži izdelkov gledajo trgovci? V Sparu povedo, da konkretnega odgovora ne morejo podati, v Hoferju po izpostavijo, da prejeto blago že na vhodu v skladišče vedno preverijo, stehtajo in ga ob morebitnem odstopanju zavrnejo ter tako preprečijo, da bi v trgovine prispelo blago z nižjo težo od nazivne (to je masa ali prostornina, ki je označena na embalaži in ki naj bi jo predpakirani izdelek vseboval). "Kljub vsemu lahko izjemoma pride do določenih minimalnih odstopanj. Pri sadju in zelenjavi se to lahko zgodi zaradi izsušitve pridelka, še posebej v poletnih mesecih, ko je bolj vroče. Pakiranje v folijo to preprečuje v večji meri od pakiranja v mrežico, so pa tovrstni primeri odstopanj zaradi že omenjenih rednih preverjanj kontrole pri nas izjemno redki."

V Mercatorju odgovarjajo podobno. Pravijo, da gre načeloma za sveže izdelke (sadje, zelenjava), ki s časom izgubijo nekaj vlage. Podobno je denimo tudi pri kruhu, ki je sveže pečen malenkost težji kot denimo popoldne. "Gre pa za minimalna odstopanja in predvidljiv pojav," dodajo. Glede navedbe teže predpakiranih svežih izdelkov že pri prevzemu blaga od dobavitelja preverjajo ustreznost navedenih količin in sledijo pravilniku o količinah predpakiranih izdelkov, sicer pa zelo redko naletijo na odstopanje pri nazivnih količinah, saj gre pri tehtanju za avtomatične postopke.