Počasi se zaključuje kurilna sezona, v kateri so morali državljani seči globoko v žep, zaradi podražitve energentov pa je bila na udaru tudi industrija. A obdobja negotovosti še ni konec, še več, po mnenju nekaterih strokovnjakov bo prihodnja zima še hujša.
Kot je na okrogli mizi, ki so jo organizirali na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, povedal član uprave Gen-I dr. Dejan Paravan, so že pred vojno v Ukrajini največji razlog za nastalo energetsko krizo videli v dvigu cen zemeljskega plina. Pri tem pojasnjuje, da tudi pri porastu cen električne energije tri četrt vzroka temelji na rasti cene zemeljskega plina. Običajna cena megavatne ure zemeljskega plina je pred podražitvijo znašala okoli 15 evrov, medtem ko danes znaša okoli 100 evrov, vrh pa je bil celo pri 200 evrih. Pri tem je svojo vlogo odigrala tudi dobava plina iz Rusije, ki se po oživitvi gospodarstva po epidemiji koronavirusa ni dvignila na raven pred epidemijo. Kot še pove Paravan, so pred zimo pričakovali, da se bodo cene plina spet znižale, ko so bodo spomladi napolnila skladišča, a zgodila se je vojna v Ukrajini: "Paradigma, da se moramo še samo prebiti do poletja, pa bo vse v redu, ne drži več." Zaradi povečanih tveganj se je krivulja terminske cene za prihodnja leta dvignila, kar po besedah Paravana pomeni, da nimamo lepih obetov za prihodnost. Podobno je z električno energijo, saj se je tudi v tem primeru terminska cena za prihodnje leto zvišala.
V Sloveniji ni drugega plina kot ruskega
Direktor družbe Plinovodi in predsednik Energetske zbornice Slovenije Marjan Eberlinc ocenjuje, da so napačne napovedi, da bo možno evropska skladišča plina čez poletje napolniti v primeru prekinitve dobave plina iz Rusije. Glede zanesljivosti dobave ruskega plina v Sloveniji kljub izrednim razmeram po besedah Eberlinca ni posebnosti: "V naši družbi sploh ne čutimo dogodkov v Ukrajini." Evropski operaterji se po njegovih besedah dnevno seznanjajo s stanjem glede transporta plina čez Ukrajino. Tudi poraba se v lanskem letu v Sloveniji ni zmanjšala, ravno nasprotno, dosegla je rekordno raven 10 teravatnih ur, medtem ko je elektrike v primarni rabi 13,5 teravatne ure. "Moramo se zavedati, kaj pomeni, če to prekinemo. S čim bomo potem nadomestili to energijo?"
Marjan Eberlinc: "Prenos z vzhodne na zahodno dobavno pot ni preprost."
Eberlinc pozdravlja vladne diplomatske poti v Katar, Ažirijo in na Hrvaško, ki jih sam označuje za uspešne, a hkrati izpostavlja: "Vendar temu sledijo pogodbeni odnosi, ki trajajo izredno dolgo." Eberlinc še poudarja, da v Sloveniji ni drugega plina kot ruskega. "Prenos z vzhodne na zahodno dobavno pot ni preprost." Zaradi ozkega grla pri Zagrebu si po mnenju Eberlinca s terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku lahko obetamo kvečjemu 150 milijonov kubičnih metrov plina letno, medtem ko je bilo ob nedavnem srečanju slovenskega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca s hrvaškim gospodarskim ministrom Tomislavom Ćorićem na Krku govora o 300 milijonih kubičnih metrov, kolikor naj bi znašala načrtovana nadgradnja kapacitet terminala.
Direktor Združenja za inženiring pri GZS Vekoslav Korošec poudarja, da je treba za prehod v brezogljično družbo ojačati slovensko distribucijsko omrežje, za kar je v nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu predvidenih 4,2 milijarde evrov.
Ni čudežne formule
Na okrogli mizi, ki jo je moderirala profesorica dr. Nevenka Hrovatin, je sodeloval tudi direktor Elesa Aleksander Mervar, ki pravi, da v prihodnje cene elektrike pod 100 evri za megavatno uro ne bo več. "Ni čudežne formule za izračun cene elektrike v Evropi, gre za običaje. In običajno na borzi prevlada cena tako imenovane marginalne enote, ki je najdražja v sistemu - to pa so plinske elektrarne. Če bi cena plina padla, bi padle tudi stroškovne cene plinskih elektrarn in padla bi cena elektrike na borzi." Kot še izpostavlja Mervar, slovenska gospodinjstva še niso začutila pravih dvigov cen elektrike skladno z dvigi cen na borzah, a bo to sledilo v prihodnje. "Nekateri so jezni name, ker to govorim, ampak to so dejstva." Računi za elektriko bodo lahko naslednje leto trikrat višji, opozarja Mervar. "Ampak nismo še prišli do konca. Tu so še zeleni preboj in investicije v omrežje." Tudi te investicije, pravi Mervar, bodo posredno plačali končni porabniki. "Kar se tiče družinske ekonomike in vpliva stroškov energije v prihodnje, sem zelo črnogled."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
