Veliko zanimanje za polovični delež Energije plus (2)

Vladimir Šega
05.03.2021 00:00
Večer, 6. 2. 2021
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Foto: Igor NAPAST
Igor Napast

Ob prebiranju puhlic HSE ne morem kaj, da ne bi pomislil na tisto štajersko laž "priji sem, sej ti neom nič naredu". Da imajo v tej regiji že DEM in HSE Invest, za katere tako lepo skrbijo, jih imajo nadvse radi in seveda ni bojazni, da ne bi takisto veljalo za zaposlene v Energiji plus. A, bejž' no, bejž!

Tako lepo skrbijo za nas, da nas je od ustanovitve holdinga dobra tretjina manj, njih pa osemkrat več. Iz nekoč najbolj tehnološko napredne in perspektivne družbe v elektrogospodarstvu so naredili navaden proizvodni obrat. Znanja tako v DEM kot v HSE Invest je precej, vendar je povsem zadušeno od naše krovne družbe. Komandira nas slehernik iz Ljubljane, ki ima pet minut časa, čeprav generatorja še videl ni. Vsako leto nam do dna postrgajo ves dobiček. Skupaj z razliko med stroškovno in tržno ceno ter preostalim bilančnim dobičkom je tega že za dobro poldrugo milijardo, odkar smo skupaj. Da bi bilo obvladovanje kar se da neproblematično, so nam ukinili nadzorni svet in nas izrinili iz nadzora krovne družbe. Dobrih 80 milijonov letno gre iz Maribora v zlati dimnik in nenasitno krovno družbo. Ker tako kot nobeden izmed tri tisoč zaposlenih v odvisnih družbah ne čutim prav nikakršne pripadnosti skupini HSE, lahko z mirno vestjo rečem - upam, tudi v dobrobit zaposlenih v Energiji plus - da jih ne bo kupil HSE.

Ga ni, ki bi imel količkaj vedenja o energetiki, da mi ne bi tega potrdil. Dve proizvodni, med seboj konkurenčni skupini v naši deželici, to je popoln nesmisel. Dejstvo je, da smo naš planet krepko zapacali in da smo globoko v ekološki krizi ter da smo dali določene zaveze glede razogljičenja družbe, posledično energetike. V Mariboru je znanje in ne nazadnje velik investicijski potencial. Na našem koncu pridelamo kar tri četrt vse energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. V naših predalih so smiselni odgovori na razogljičenje energetike. A ni že skrajni čas, da se to znanje in finančni potencial uporabita v dobrobit energetske učinkovitosti in okolju prijazne proizvodnje, brez pritiska politično-prijateljskih navez bele Ljubljane?

Vendar ga žal tudi ni vplivneža v energetiki, ki mi na to ne bi odgovoril: "Saj imaš prav, vendar ..." Ta "vendar" pomeni, da politika pač potrebuje jaslice za prijateljska zaposlovanja in marmelado, kamor bo tiščala prste. Leva in desna.

Vlado Šega, Maribor

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta