Miha Raičevič
Te dni smo poročali o hudi prometni nesreči, ki se je zgodila sredi belega dne v središču Ljubljane. Voznik osebnega vozila je očitno spregledal reševalca na motornem kolesu, ki je bil na nujni vožnji in mu zaprl pot, zaradi česar je reševalec trčil vanj in padel po vozišču, pri tem pa se huje poškodoval.
Tako hudih nesreč sicer med reševalci motoristi ne beležijo veliko. Ena se je po besedah vodje reševalne postaje Ljubljana Janeza Kramarja zgodila leta 2004, od takrat pa do včeraj pa tako hudih nesreč ni bilo. Huje je bilo na Štajerskem. Oktobra 2011 je bil huje poškodovan reševalec motorist, ki mu je prednost odvzel voznik, ki je speljeval iz neprednostne na prednostno cesto. Ta reševalec je postal invalid, oktobra 2016 pa se je še ena nesreča z motoristom reševalcem končala z invalidnostjo. Voznica ga je spregledala, zavila v levo in zaprla pot motoristu reševalcu na nujni vožnji. Oba več ne moreta opravljati svojega dela. Bilo je še nekaj manjših nesreč, pri katerih pa k sreči ni bilo hujših poškodb. Za točen podatek smo prosili tudi policijo, a nima posebne evidence o nesrečah z vozili na nujni vožnji.
Vozijo za rešilcem
Vodjo mariborskih reševalcev Aleksander Jus na vprašanje, s kakšnimi težavami se reševalci na nujnih vožnjah najbolj pogosto soočajo, odgovarja, da se je v zadnjem času odnos voznikov v prometu do reševalcev celo poslabšal. Opažajo namreč, da so vozniki bolj nestrpni, včasih celo izkoriščajo reševalna vozila, ki so na nujni vožnji, da se jim nevarno približajo in z vožnjo neposredno za njimi skušajo prehiteti ostala vozila, ki so reševalcem dala prednost na cesti.
"Če bi se vrnili deset let nazaj, tega ni bilo, sedaj pa se skoraj na vsaki nujni vožnji zgodi, da v vzvratnem ogledalu opaziš voznika, ki bo izkoristil koridor in s tem pridobil na svojem dragocenem času," pojasnjuje Jus. So nam pa z generalne policijske uprave sporočili, da je je za takšen prekršek zagrožena globa 80 evrov, torej 40 evrov, če prekrškar globo poravna v 14 dneh. Prav tolikšna je tudi kazen za voznika, ki ovira vozilo na nujni vožnji.
Dars
Na Darsu opažajo, da se glede na njihovo večletno akcijo v sodelovanju z AVP pravilne vzpostavitve reševalnega pasu kažejo izboljšave. Kljub temu pozivajo ljudi, da je treba biti pri vsakem posameznem primeru pazljiv in pozoren na reševalni pas, kajti ta lahko poveča možnost za preživetje posameznega ponserečenca.
Reševalec lahko tudi kazensko odgovoren
In reševalci bi si želeli, da bi bila zakonodaja, ki opredeljuje upoštevanje prednosti vozil na nujni vožnji, vožnjo za vozilom, ki je na nujni vožnji, ostrejša. Prav tako si želijo spremembo zakonodaje o krivdi voznika reševalnega vozila, ki je na nujni vožnji in prevozi rdečo luč, pri tem pa pride do prometne nesreče. "Poraja se mi vprašanje, kako bi reagirali občani, ko bi opazovali reševalno vozilo z vklopljeno zvočno in svetlobno signalizacijo na nujni vožnji, ki bi stalo v koloni in čakalo, da se prižge na semaforju zelena luč. Verjamem, da bi bili takoj na vseh mogočih medijih," ocenjuje Jus. In poudarja, da je po trenutni zakonodaji reševalec, ki je prevozil rdečo luč, odgovoren za nesrečo, če mu nekdo ni odstopil prednosti. In reševalec je lahko tudi kazensko odgovoren, ogroženo pa je lahko tudi njegovo delovno mesto, opozarja vodja mariborskih reševalcev. V agenciji za varnost prometa ob tem poudarjajo, da "voznikom vozil s prednostjo, vozil za spremstvo in vozil v spremstvu ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, vendar morajo voziti na tak način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja."
Težava tudi v infrastrukturi
In s kakšnimi težavami se reševalci v prometu še najbolj pogosto srečujejo? Jus odgovarja, da se z vedno večjim številom vozil na naših cestah poslabšuje prometna infrastruktura. Ceste so ves čas polne, poleg tega pa niso niti usklajeni semaforji, ki bi omogočali t.i. zeleni val. To pa pomeni več gneče in več čakanja. Prav tako sta recimo na mariborski obvoznici samo dva pasova in vozniki osebnih vozil se v zastojih ne morejo umakniti reševalcem in jim omogočiti prednosti. Kazen za oviranje reševalnega vozila na avtocesti ali hitri cesti sicer znaša 200 evrov.
Težave tudi na avtocestah
Podobno kot v urbanih naseljih se dogaja tudi na avtocestah, pravi Jus. Avtoceste imajo premalo prometnih pasov, da bi promet potekal tekoče in bi ob nujni intervenciji bila omogočena nemotena vožnja reševalnih vozil, dodaja. Ob tem tudi tuji vozniki pogosto ne upoštevajo prometne kulture in ne dajejo prednosti, so pogosto preutrujeni, zaradi česar so na cesti tudi manj pozorni.
