(VIDEO) Pred Bobom leta 2020 z nominiranci. Dušan Plut: Žal moja izjava še vedno drži

Pokazalo se je, da je dr. Dušan Plut odlična izbira za osvežitev spomina na tisto obdobje pa tudi, če ne še bolj, za trezen in analitičen razmislek o dosežkih (in zamujenih priložnostih) v 30-letni zgodovini samostojne države. Vendarle je dr. Plut zgodovinar (pa tudi geograf). Čeprav je še vedno eden od prepoznavnejših obrazov tistega časa, nas je v pogovoru spomnil, da je bil v politiki pravzaprav zelo kratek čas, od leta 1990 do 1992, pa še to bolj ali manj po spletu okoliščin.

Izjava, s katero je je prišel v finale izbora Bob leta 2020, se glasi: "Sedaj je žal pomembno ne samo, iz kako bogate družine izhajaš, ampak tudi, iz katere regije. Mislim, da je to nedopustno. Na teh dveh poljih, na socialnem in regionalnem, smo odpovedali."

Nadaljnje razraščanje razlik

"No, očitno je najin intervju le imel kakšen dober odmev!" se je odzval na sporočilo, da je njegov bob dneva v ožjem izboru za bob leta 2020. In kako komentira svojo izjavo danes? Dr. Dušan Plut odgovarja: "Žal moja izjava še vedno drži, tudi zadnje raziskave in podatki, na primer Urada za makroekonomske analize in razvoj, potrjujejo postopno, a vztrajno naraščanje socialnih in regionalnih razlik. Uničujoče posledice pandemije se sicer ne ozirajo na občinske, regionalne in državne meje. Pa vendar sodim, da bodo zlasti socialno najbolj udarile po tistih družinah, ki živijo v utesnjenih stanovanjih in si zaradi pomanjkanja denarja ne morejo privoščiti izdatkov, na primer za dvig imunske odpornosti. Tudi evropsko rekordno, predolgo šolanje otrok na daljavo bo najbolj prizadelo družine, ki prostorsko, finančno in strokovno, kljub velikim prizadevanjem staršev, ne morejo zagotoviti ustrezne pomoči svojim vse bolj zaskrbljenim otrokom …"

Dušan Plut je bil v času osamosvojitve Slovenije član predsedstva republike, kamor je prišel kot predsednik Zelenih Slovenije (ki so bili člani koalicije Demos), vplivne politične sile v (pred)osamosvojitvenih časih. "Izplen 30-letnega obdobja pa ocenjujem kot bistveno premajhen, da bi bil z njim zadovoljen. Povečalo se je sicer splošno materialno blagostanje, to kažejo vsi objektivni podatki. Vendar se je to materialno blagostanje dvakratno krivično razdelilo; socialno in regionalno. Mogoče jaz kot Belokranjec, ki prihajam iz robne pokrajine, to bolje razumem. Zelo me moti, da se regionalne razlike povečujejo. Zdaj je žal pomembno ne samo, iz kako bogate družine izhajaš, ampak tudi, iz katere regije izhajaš - z vidika možnosti za razvoj. Mislim, da je to nedopustno. Na teh dveh poljih, na socialnem in regionalnem, smo izjemno odpovedali," je izsek iz njegovega intervjuja.

Nižji standardi demokracije

Tik pred pogovorom so Dušan Plut in drugi strokovnjaki protestno izstopili iz odbora za podnebno politiko predsednika Boruta Pahorja, ker se ta ni želel odzvati na napad vlade Janeza Janše na nevladne organizacije. "Eden poglavitnih razlogov je bil najbrž v tem, da se mu je zdelo, da v tem kriznem času reševanja problemov pandemije in s tem povezane interventne zakonodaje zmanjševanje vloge nevladnih organizacij ni pomembno. Za nas, člane odbora, pa je to izjemno pomembno. Kajti po našem mnenju je ključno, ali lahko civilna družba in s tem nevladne okoljske organizacije dejavno sodelujejo pri postopkih umeščanja objektov v prostor. To je na videz mogoče robno vprašanje, a s tem bo prišlo do znižanja okoljskih standardov, da bodo investicije ekološko in medgeneracijsko popolnoma napačne. In s tem se znižuje tudi stopnja demokracije, predvsem neposredne demokracije," je pojasnil dr. Plut.

Sogovornik je v pogovoru na vrtu domače hiše na obrobju Ljubljane ocenil tudi splošno politično situacijo v Sloveniji: "Kar pa se tiče spoštovanja demokratičnih standardov - za katere smo se skupaj borili - pa je obdobje sedanje Janševe vlade izrazito negativno. Standardi demokracije so se po nastopu sedanje vlade po mojem mnenju absolutno znižali. In to me zelo zelo skrbi."