Univerza v Mariboru premore izjemne posameznike in eden takih je nedvomno tudi dr. Urban Bren, večkrat nagrajeni raziskovalec s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter prorektor za prenos znanosti, ki smo ga novembra lani, tudi zato, ker je prejel Preglovo nagrado za izjemne dosežke v kemiji, izbrali za naš ponedeljkov intervju. Lucidnega sogovornika, ki s svojo raziskovalno skupino razvija zdravilo za covid-19 in učinkovitejše testiranje na novi virus, smo takrat med drugim vprašali, kako si razlaga preobrat v dojemanju znanosti, ki jo je epidemija sprva postavila na pediestal kot rešiteljico, nato pa s teorijo zarote majala zaupanje vanjo. Ob njegovem pojasnilu, da se je sprememba zgodila zaradi psiholoških vzgibov, ker epidemija traja, ljudje pa pred kruto resničnostjo radi pobegnemo v manj krute izmišljotine, je opozoril tudi na odgovornost novinarjev, ki da moramo dati več poudarka mnenjem, za katerimi stoji večja strokovna teža, nič pa tistim, ki je nimajo. Nato pa izrekel bob dneva, ki je zdaj tudi kandidat za boba leta: "Se pa številna mnenja s področij teorij zarot res ne širijo preko medijev, ampak prek interneta, in žal gre tu za nevarno kombinacijo omejenega uma in brezmejnega spleta."
Danes lahko raziskovalec, ki ima skupno objavo z Nobelovim nagrajencem prof. dr. Ariehom Warshelom, je strokovni izvedenec OZN za področje računalniškega načrtovanja zdravilnih učinkovin, Svetovna federacija znanstvenikov pa ga je uvrstila med najbolj perspektivne mlade znanstvenike, k temu doda le: "Bojim se, da je pretečeni čas mojo izjavo naredil samo še bolj relevantno bodisi s stališča proticepilske gonje bodisi s stališča množice protestnikov, ki je vdrla v Kapitol."
"Tudi v Sloveniji smo zelo razdvojeni in zaradi tega kot družba nefunkcionalni v spopadu z epidemijo covida-19"
Kdo je sicer njegove besede vzel tudi kot podcenjujoče, češ, če imam glede koronavirusa kak dvom, še ne pomeni, da sem neumen. A sogovornik pojasnjuje, da je pomen njegove izjave drugje. "Hotel sem poudariti razliko med klasičnimi mediji in družabnimi omrežji. Klasični mediji nudijo širok strukturiran pogled na probleme, ki jih osvetlijo tudi z različnih zornih kotov. Medtem ko družabna omrežja in algoritmi iskanja, ki jih generirajo, na podlagi podatkov, ki jih o nas imajo, servirajo tiste informacije, za katere računajo, da nam bodo všečne, na katerih se bomo zadržali in s tem poklonili svoj čas oglaševalcem. Torej poudarjajo zgolj tisto, kar posameznik tako ali tako misli, čuti, verjame in ga v lastnem prepričanju zgolj utrjuje, ni pa v tem zaprtem mehurčku nas in naših somišljenikov dovolj iniciative, da bi lastno mnenje preverjali in preizpraševali," pojasnjuje raziskovalec in dodaja, da vse to vodi v segmentirano družbo, ki vse težje najde minimalni skupni imenovalec ali se kot skupnost dogovori o premisah resnice. "To je za funkcioniranje same družbe zelo nevarno, v ekstremu pa lahko vodi do državljanske vojne. Tudi v Sloveniji smo zelo razdvojeni, žal nismo tako daleč od situacije, ki se je z vdorom v Kapitol zgodila v ZDA. Zaradi tega smo kot družba nefunkcionalni tudi v spopadu z epidemijo covida-19, kar se lepo vidi v epidemioloških številkah," še ocenjuje Bren.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
