Ob lanskem velikem šmarnu, največjem Marijinem prazniku, je za sobotno prilogo Večera nastal pogovor s Tadejem Linasijem, župnikom in dekanom v Šmarju pri Jelšah, v kraju, kjer je bilo v domu upokojencev v prvem valu daleč največ mrtvih v Sloveniji zaradi covida. Na "vroči točki" je takrat v župnišču bivalo sedem pripravnikov na bogoslovje in trije duhovniki; tako je še danes. Tudi zato, pravi šmarski župnik, je bilo v cerkvi Marije Vnebovzete on-line bogoslužje mogoče vsak dan in tudi razkošje orgelske glasbe ni izostalo.
Bližina v človeku ohranja radost
"Maša preko spleta je seveda slab nadomestek za živo bližino, a smo bili vsaj povezani. Ljudem je veliko pomenilo, ko smo jih pozvali, naj nam sporočijo priprošnje, prosilne molitve za svojce, ki so bili bolni, v takšnih in drugačnih stiskah. In vesel sem bil, ko so se nam v molitvah pridružili tudi Šmarčani, ki živijo po svetu, v Avstraliji, v ZDA ... V jesenskem valu smo bili tehnično že bolje opremljeni in tudi v znanju bolj podkovani - takrat smo na daljavo organizirali tudi verouk in župnijske skupine."
Decembra, pravi, je za covidom zbolel tudi sam. "V tistih dneh je bilo zelo veliko pogrebov, kar je pomenilo več stikov z ljudmi, najbrž sem se tako okužil. Še preden sem dobil rezultat testa, sem se osamil, tako da nihče drug v naši župnijski skupnosti ni zbolel. Ni bilo hujšega, izgubil sem čuta za okus in vonj in naši fantje, ki so mi kot zaporniku puščali hrano pred sobnimi vrati, so se zabavali, da jim zdaj sploh ni treba misliti, kaj in kako kuhajo - ker je tako vse brez okusa."
Hvaležen je za izkušnjo bolezni, reče šmarski župnik. "Marsikdo me je v skrbeh poklical, kako sem, ali kaj potrebujem; imel sem bližino ljudi in sobratov in to ohranja radost v človeku."
"Trdno verjamem, da nas različnost bogati in da si ne smemo dopustiti, da bi nas predsodki duhovno siromašil"
Dobro govoriti, dobro ravnati
Razlogov za radost tudi v tem silno čudnem času ni manjkalo, pravi Tadej Linasi. "Včeraj sem se pogovarjal z gospo, ki mi je pripovedovala, koliko prostovoljcev, predvsem mladih, je reklo, da hočejo delati v rdeči coni v domu za ostarele. In ne nazadnje - zaznavno se je povečalo število darov za našo župnijsko Karitas. Ko sem razvažal pakete pomoči potrebnim po naših hribih, ko sem vstopal v domove ljudi, ki so nekje na repu družbene lestvice in videl, kaj jim pomeni, da niso od vseh pozabljeni, sem se moral vprašati, ali tudi sam ne podlegam naglici življenja, pa bi moral biti večkrat med njimi."
Misel, da pogreša normalnost, v kateri se ne bi delili, kjer ne bi bili mi in vi in oni, naj gre za politično, versko, nacionalno ... vsakršno prepričanost, je nominirana za bob leta. "Skoraj osem milijard nas je na svetu in prevzet sem nad resnico, da ni dveh ljudi, med katerima bi lahko potegnil enačaj. Trdno verjamem, da nas različnost bogati in da si ne smemo dopustiti, da bi nas predsodki duhovno siromašili. Od nas je odvisno, ali bomo v različnosti iskali slabo ali dobro. Ali bomo spoštovali drug drugega tudi v tistem, kar ni enako kot v našem. Ali bomo v sebi negovali dobroto ali predsodke. Marsikdo reče: 'Jaz sam ne morem spreminjati sveta na boljše ...' Ko so Materi Terezi, ki je skrbela za najrevnejše v Kalkuti, rekli, da nikoli ne bo mogla rešiti vseh, da je njeno delo le kaplja v morje, je odgovorila: 'Ampak brez moje kaplje ocean ne bi bil cel.' Enako velja za naša dobra dela in misli.
Trdno verjamem, da ima vsako dobro delo božji blagoslov, naj pride od vernega ali nevernega ali drugače vernega človeka. Beseda blagosloviti prihaja iz latinskega izraza benē dicere in dobesedno pomeni dobro govoriti." In če bomo znali drug o drugem dobro govoriti, pravi šmarski župnik, drug z drugim dobro ravnati, bo svet dober za življenje in, kot bi rekla Mati Tereza, ocean cel.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
