Povod za intervju s filozofom Mladenom Dolarjem v prilogi V soboto 7. novembra lani je bila 250. obletnica rojstva G. W. F. Hegla. Razlog zanj pa je časovno neomejen. Mladen Dolar je subjekt, za katerega se predpostavlja, da misli družbo. V pogovoru je govoril o povezavi bolezni in bolezenskih družbenih pojavov, nevarnem definiranju umetnosti, porazu levice na celi zahodni črti ... in o tem, da so bili nekoč mediji veliki Drugi, danes pa imamo namesto javnih medijev oglaševanje privatnosti in namesto politike tvitanje, ki ga napačno prevajamo. Zdaj smo ga vprašali, kako bi nadaljeval/stopnjeval/kontekstualiziral nominirani bob. Tukaj je odgovor.
"Rad bi dodal tri stvari. Prvič. Politika je javna zadeva, javna služba v službi javnosti. V zadnjih desetih ali petnajstih letih je nastal premik, ki je zelo skrb zbujajoč, zares alarmanten, da se je namreč javno komuniciranje politike z javnostjo preselilo v privatne kompanije, na privatne platforme. Twitter in Facebook sta nastala okoli 2006, YouTube 2005, Instagram 2010 in desetletje pozneje smo vsi, na čelu s politiko, postali njihovi ujetniki. Ker tu ni prostora, da bi razpredal o nevarnosti in škodljivosti tega premika, naj na hitro napotim na lanski dokumentarec The Social Dilemma, Družbena dilema, vsakdo bi ga moral videti; pa na poglobljeno po nekaj letih že kar klasično študijo Shoshane Zuboff The Age of Surveillance Capitalism (2019), Doba nadzorovalnega kapitalizma, in še na knjigo Angele Nagle Ubijte vse normalneže, ki je pravkar izšla v slovenščini. Najbrž se je prvič v zgodovini zgodilo, da ljudje množično in prostovoljno drvijo v prostor totalnega nadzora, komercialne eksploatacije in manipulacije, lažnih novic in neznanih algoritmov, da lahkomiselno zapisujejo dušo hudiču, politika pa pri tem stoji v prvi vrsti. Ni problem le v privatizaciji - na Poljskem in Madžarskem, na primer, in povsod tam, kjer je vladajoča stranka docela sprivatizirala javne medije, so privatni mediji še edini vir kredibilnih informacij. Problem je v prostoru, ki ga upravljajo povsem netransparentni algoritmi, izvzeti vsakemu nadzoru javnosti. Fake news so mogoče le zaradi fake javnosti.
Drugič. Posebni neustavljivi šarm te komunikacije preko bevskanja je v tem, da se tako oblastniki izmaknejo vsem posredništvom, interpretacijam, sitom in kanalom in se kar direktno in naravnost naslavljajo na ljudstvo. To je stil komunikacije, ki je še posebej po meri populistov, egomanov in avtokratov, ki bi radi neposredno nagovarjali ljudstvo brez filtrov, ki jih vidijo kot uklepanje svoje volje in izkrivljanje. A kaj je funkcija filtrov, ki jih predstavljajo javni mediji? (Medij je, mimogrede, etimološko ravno srednik.) Funkcija je v tem, da se razloči relevantno od irelevantnega, preverjeno od nepreverjenega in spodobno od nespodobnega. Bolj ko se javna komunikacija dogaja preko privatnih kanalov in brez posrednikov, bolj narašča poplava sporočil, ki so irelevantna, nepreverjena in nespodobna. Skratka bevskanje. Napravimo miselni eksperiment in si predstavljajmo nekoga, ki bi se pred desetimi leti hiberniral in se zbudil v sedanje stanje javnega diskurza in komunikacij. Saj ne bi mogel verjeti, kako zelo je padla raven, najbrž bi se hotel hitro hibernirati nazaj.
Tretjič. Naš predsednik vlade baje bevskne takole 75-krat na dan (od tega je sicer večina odbevskov). Po tej plati sicer ne dosega svojega nedavno poraženega idola, pa vendar. Kako naj razumemo to novo generacijo politikov, ki ure preživljajo z bevskanjem? In ki si predstavlja, da je to ravno pravi kraj politike? Zdi se mi, da očitno potrebujejo terapijo, da bi jih odvadili od te bizarne zasvojenosti. Predstavljajte si, da imate otroka, ki toliko časa preživi z bevskanjem – kaj bi storili? Najbrž bi mu poskusili odtegniti dostop do teh družbenih omrežij, in če ne bi mogli sami, bi mu priskrbeli terapijo. Upam, da je pri nas in drugod vendarle še dovolj odraslih ljudi, ki so zmožni zajeziti to infantilno zasvojenost.
Sklep: V slovenščini obstajata dve frazi v zvezi z bobom. Prvič, reči bobu bob, za tukajšnje potrebe torej reči tvitu bevsk. In če sem se že lotil slovenjenja, imam še nekaj predlogov: facebook – ksihtovec; instagram – trenutnik; snapchat – precčvek. In drugič, žal sem prepričan, da bo tudi ta bob pač bob ob steno."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
