Med prvim valom epidemije je Ana Breznik iz Cerkvenjaka, takrat še dijakinja II. gimnazije, izvedela, da je sprejeta na Harvard v ZDA, prestižna univerza ji krije tudi štipendijo v vrednosti več deset tisoč evrov letno. Lani poleti smo zlato maturantko povabili na pogovor, dotaknili smo se različnih tem, od družboslovnih do lokalnih, glas se ji je zatresel le, ko je bilo govora o izpitu za avto.
Pred dnevi nam je povedala, da je opravila vse potrebne vožnje za izpit, čaka le še na zaključno vožnjo, za katero je zmanjkalo časa, saj se je pred časom s še devetimi kolegi iz prvega letnika podala v Kostariko. V Srednji Ameriki bo živela med drugim semestrom, Harvard namreč študentom prvih letnikov iz različnih držav ne dovoli, da bi vstopili v kampus in na univerzo, če jim omogočajo šolanje na daljavo. Večino prvega semestra je tako opravila na daljavo kar iz Cerkvenjaka, da je zamenjala okolje, se je vmes za dva meseca preselila v Ljubljano, kjer študira veliko njenih sošolcev iz srednje šole. Predavanja je spremljala ob popoldanskih in večernih urah, včasih tudi zgoraj zjutraj, a je bila na boljšem kot recimo kolegi iz Azije, je priznala. "Odhod v Kostariko je bila odlična ideja, že zaradi časovne razlike je vse lažje, pa še manj samotno je," nam je nasmejana dejala študentka, ki je imela za ozadje med pogovorom na daljavo preko spletne aplikacije Zoom nastavljeno sliko Prečne ulice iz knjige Harry Potter, na sebi pa je nosila majico z motivom rock skupine Led Zeppelin.
"Če bi bi bila ena od strokovnjakov, bi se počutila napadeno"
Štipendistko Harvarda smo prosili, da aktualizira izjavo "Ideja raznolikosti mi je všeč, resnica se redko skriva v le eni ideji", ki je pristala med finalisti za 22. izbor boba leta. Takrat je govorila o prednostih združevanja mladih iz različnih okolij v Mariboru, o tej izjavi pa je nato še razmišljala, pravi. "V veliki meri izjava še zmeraj drži, a ker se lahko uporabi v različnih kontekstih, mislim, da ne drži za čisto vsak kontekst."
Svoje razmišljanje je razložila s primeri: "Ta semester sem veliko razmišljala o globalnem segrevanju in podnebnih spremembah, veliko sem se učila o tem, kako velike korporacije podkupljajo znanstvenike, da širijo lažne informacije, kar se je recimo dogajalo pri tobačni industriji, pesticidih in nedavno pri globalnem segrevanju. Peščica znanstvenikov se trudi iskati napake in luknje, ki jih večina znanstvenikov ne zaznava, zato vztrajajo pri dodatnih raziskavah. Argument podkupljenih znanstvenikov je, da znanstveni časopisi in spletne strani v dovoljšnji meri ne pokrivajo njihovega pogleda na problem. Pravijo, da bi morali na stvari gledati z različnih zornih kotov, a znanost ni odvisna od mnenj, ampak od dokazov, in šteje to, kdor ima več dokazov. Če ima večina znanstvene scene trdne dokaze, da globalno segrevanje obstaja, potem je res tako in je pravilno, da je večina znanstvenih člankov namenjena temu."
Zdi se ji, da se nekaj podobnega dogaja tudi s koronavirusom in percepcijo ljudi o pandemiji in cepivu: "Veliko je ljudi, ki menijo, da so pametnejši od velike večine znanstvene družbe. Širijo teorije zarote in nepotrjene sume o stranskih učinkih cepiv in podobno. Če bi bila ena od strokovnjakov, bi se počutila napadeno, saj so ti ljudje celo kariero posvetili temu, da razumejo neki naravni fenomen, skupina ljudi, ki ni izobražena na tem področju, pa širi lažne informacije, ki niso le neumne, ampak so tudi nevarne za skupnost, predvsem pa za ranljive člane družbe. Najbolj žalostno se mi zdi, da to mnenje prodajajo pod pretvezo kritičnega razmišljanja." Breznikova meni, da je dobro, da nekdo dvomi, a ni vsak dvom upravičen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
