Luka Mlakar
Volivci se lahko odločijo tudi zaradi konkretnega kandidata in pozabijo na stranko.
Glavni tajnik SD Dejan Levanič ocenjuje, da v SD pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami še bolj kot v preteklosti merijo tudi imena in prepoznavnost kandidatov za poslance. Po njegovih navedbah se sicer velikokrat izkaže, da javnomnenjske ankete niso najboljši pokazatelj, ali bodo posamezni kandidati na volitvah tudi dejansko izvoljeni: "Če je nekdo zelo prepoznaven, ljudje inercijsko izberejo tega človeka, vendar pa to ni nujno pogoj, da ga bodo na koncu tudi volili. Glede tega zna biti zelo pomembna distinkcija. Treba je videti, kako se na primer posameznik vključi v kampanjo in kako dela na terenu."
Kot razlaga Levanič, so na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2018 kandidati iz netradicionalno močnih volilnih okrajev dobili izjemno veliko število glasov, čeprav so na politični sceni na neki način veljali za neznana imena: "Da volivci spoznajo človeka, mora biti ta nekaj časa prisoten v medijskem prostoru. Če ima kandidat dobro ozadje in če ga javno podpre nekaj posameznikov, se mu prepoznavnost lahko zelo hitro zviša na neki nivo nove sveže energije. Na koncu lahko prepriča celo več volivcev kot nekdo, ki je prepoznaven." Levanič se strinja, da volivci na parlamentarnih volitvah v prvi vrsti glasujejo za stranke, a močen kandidat lahko bistveno vpliva oziroma dvigne rezultat stranke: "Če na nacionalni ravni stranka dobi 20 odstotkov, lahko gre dober kandidat čez 20 odstotkov, slabši kandidat pa pod 20 odstotkov." Kandidatna lista SD za volitve je po njegovih besedah že skoraj povsem zapolnjena. V Mariboru se bodo kandidati za poslance predstavili 18. februarja, stranka pa bo svoj volilni program predstavila 26. februarja.
Tehtanje med več kandidati
"Delamo različne meritve, tudi to smo že delali, ampak to za nas ni primaren podatek za odločitev, kdo bo kandidat oziroma kje bo kandidiral," na vprašanje, ali ankete uporabljajo tudi za določanje kandidatne liste, odgovarja generalni sekretar SAB Jernej Pavlič. Kot poudarja, tovrstna merjenja zanje niso toliko pomembna tudi zato, ker so se nekatere javnomnenjske raziskave, ki so merile podporo SAB, v preteklosti izkazale za ne preveč natančne. "Vemo oziroma imamo občutek, kdo je koliko priljubljen v katerem okolju, kdo je dejansko izvoljiv oziroma kam se nagiba posamezen volilni okraj, da ne rečemo levo ali desno oziroma ali je mesten ali ruralen. Raziskave uporabljamo predvsem za druge zadeve, ne za določanje kandidatov," pravi Pavlič.
Po njegovih besedah v stranki stremijo k temu, da čim več kandidatov za poslance kandidira v domačem okolju: "Kandidati imajo včasih tudi kakšne druge želje, ampak absolutno je strategija stranke, da čim več kandidatov, če je seveda to mogoče, kandidira v njihovem domačem okolju." Listo za volitve bodo v SAB predstavili v začetku marca, volilni program pa 14. februarja. Podporo kandidatom so pred tokratnimi volitvami preverjali tudi v NSi. "To ne pomeni, da to delamo po vsej Sloveniji, smo pa v določenih okrajih na primer izmerili dva naša kandidata, da bi videli, kakšna je situacija," pojasnjuje glavni tajnik NSi Robert Ilc. Na vprašanje, kako zanesljive so sploh tovrstne raziskave, Ilc odgovarja, da je to praktično edini način, da se izmeri podpora kandidatom na terenu: "Je pa tega relativno malo, da ne boste mislili, da povsod tehtamo med dvema ali tremi kandidati."
Nikola Damjanić, Ninamedia: "Stranka lahko ima po zaslugi močnega kandidata v določenem okraju kar dvakrat višji odstotek kot v okraju, kjer ima neprepoznavnega."
"Niso vsi volivci vnaprej opredeljeni"
Nikola Damjanić iz agencije Ninamedia pojasnjuje, da pred vsakimi volitvami praktično vse stranke testirajo ratinge posameznih kandidatov. Na vprašanje, kako pomembne so takšne raziskave glede na to, da volivci brez preferenčnega glasu nimajo večjega vpliva na izbiro kandidata za poslanca, Damjanić odgovarja, da ima lahko stranka po zaslugi močnega kandidata v določenem volilnem okraju kar dvakrat višji odstotek kot v okraju, kjer ima neprepoznavnega kandidata.
PoS stavi tudi na ankete, pri Pivčevi se nanje ne ozirajo
V koaliciji petih strank Povežimo Slovenijo (PoS), ki se podaja na volitve z enotno listo, bodo javnomnenjske ankete določile kandidate v nekaterih okrajih. "Če neki kandidat zelo dobro potegne, je to že optimističen signal, da bo na volitvah doživel večji uspeh, vendar se tega orodja poslužujemo samo v tistih okrajih, kjer stranke ne morejo same najti nekega konsenza," pojasnjuje uradni govornik gibanja PoS Marko Balažic.
V Naši deželi, ki jo vodi Aleksandra Pivec, medtem poudarjajo, da svoje identitete ne gradijo na zvezdniških imenih in priljubljenosti določenih kandidatov: "Pri uvrščanju kandidatov na listo državnozborskih volitev se niti malo ne oziramo na javnomnenjske ankete, saj imamo jasno načelo, da se kandidati izbirajo izključno na podlagi strokovnosti. Kandidati za poslance bodo v skladu s pravili v organih stranke Naša dežela potrjeni do konca tega meseca."
"Niso vsi volivci vnaprej opredeljeni. Določen del bo za stranko glasoval neodvisno od tega, kateri kandidat bo na listi, določen del pa zagotovo tehta in reče, da neka stranka ni njihova prva izbira, ampak je to neki kandidat, in zaradi tega bodo volili določeno ime," pravi Damjanić. Prepoznavni in priljubljeni kandidati so po njegovih besedah na preteklih volitvah tudi za nekajkrat presegli odstotek stranke na nacionalni ravni. Bolj kot njihova prepoznavnost je sicer pomembno, da posamezen kandidat ni odbijajoč oziroma da ima pozitivno konotacijo. "Imate kandidate, ki so bodisi neznani bodisi znani, ter kandidate, ki zelo odbijajo ali pa so dopadljivi. To se v teh preverjanjih pri vsakem od njih zelo hitro zazna," dodaja Damjanić.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
