Luka Mlakar
Obrambni minister Matej Tonin je ob robu predstavitve niza vaj Defender Europe 2021 na vadišču na Počku današnji dan označil za posebnega, saj so se po 17 letih vrnili vsi slovenski vojaki iz Afganistana. "Sem vesel, hvala bogu, da se je vse tako izteklo in da je bila ta dolga misija, hvala bogu, brez smrtnih žrtev," je dejal Tonin. Ob tem se je vsem 1.400 vojakom, ki so v teh 17 letih sodelovali na misiji v Afganistanu, zahvalil za njihovo služenje, predvsem pa za njihov prispevek k boljšemu Afganistanu.
Na vprašanje, zakaj so se odločili, da vojake umaknejo že zdaj in ne šele jeseni, kot je včeraj določila vlada, je Tonin odgovoril, da je bila odločitev "zelo preprosta" in da je niso želeli javno razglašati, ker je varnost pomembna in ker niso želeli izpostavljati vojakov. Ob tem je Tonin po poročanju STA opozoril, da je Slovenija odvisna od ostalih zaveznikov in transportnih prevozov, ki jih imajo zavezniki, saj še vedno nima svojega transportnega letala.
"Najbolj smo zadovoljni, da smo spet videli drevesa"
"Veseli smo, da smo doma. Po odhodu v Afganistan v začetku februarja smo danes vsi malo utrujeni od dolge poti," je po vrnitvi v domovino dejal stotnik Jernej Alič, poveljnik zadnjega kontingenta Slovenske vojske v bazi v provinci Herat v Afganistanu. "Kar se tiče samega odhoda, je bilo vse zelo na hitro. Umik se je začel že dan po najavi ameriškega predsednika Joeja Bidna. Takoj naslednji dan se je začel proces zapiranja baz, naša se zapre konec junija. Hkrati je potrebno vedeti, da smo bili za premik domov popolnoma odvisni od italijanske vojske in njihovega prevoza. Oni so nam rekli, kdaj se bomo vračali," je pojasnil Alič.
Njihova pot domov se je začela včeraj ob štirih zjutraj po slovenskem času, ko so z vojaškim letalom C-130 iz Afganistana poleteli v ZAE, vrnitev v domovino pa so iz Kuvajta nadaljevali s čarterskim letom do Rima. V italijanski prestolnici so pristali v zgornjih jutranjih urah, nato pa jih je Slovenska vojska z avtobusom prepeljala v Ljubljano. "Vsi smo bili najbolj zadovoljni, da smo spet videli drevesa. Odkar smo prišli v Afganistan, nismo videli zelenega lista. Pogrešali smo tudi družino," je dodal Alič.
Na vprašanje, do katere mere so uspeli izuriti afganistansko vojsko, je odgovoril, da na tem področju prihaja do izboljšav pri sposobnosti samostojnega odločanja, logistike in načrtovanja ter pri integraciji žensk v varnostne sile. "Naš prispevek je bil precej velik. Glede na neformalne pogovore lahko rečem, da so bili naši fantje cenjeni, tudi zaradi znanja angleščine. Tudi slovenska inštruktorja sta določene stvari dvignila na višji nivo. Mislim, da smo dali svoj delež in pomagali dvigniti nivo usposobljenosti afganistanske vojske," je ocenil Alič.
Slovenska vojska brez smrtnih žrtev v Afganistanu
Omenjeni slovenski vojaki so v Afganistanu sodelovali v Natovi misiji Odločna podpora, ki je bila namenjena urjenju tamkajšnjih varnostnih sil. Sodelovanje Slovenije v Natovih operacijah v Afganistanu se je začelo leta 2004, ko je naša država vstopila v zavezništvo. Pri tem se je izmenjalo skoraj 1.400 slovenskih vojakov. Največ naenkrat jih je bilo v državi pod Hindukušem leta 2011, ko jih je bilo v dveh izmenah po 179. Slovenska vojska je ena redkih zavezniških sil, ki v Afganistanu ni imela smrtne žrtve.
Obramboslovec Anton Bebler pozdravlja odločitev o umiku slovenskih vojakov iz države pod Hindukušem, od koder se bodo do 11. septembra, ko bo minilo 20 let od terorističnih napadov Al Kaide na ZDA, umaknile vse ameriške vojaške enote. Hkrati s tem se iz nemirne države, ki jo še pretresajo spopadi med afganistanskimi varnostnimi silami in talibani, umikajo tudi vojaki zaveznic v Natu. "Veseli me, da se umikajo, ker so bili izpostavljeni tudi nevarnostim. Koliko je njihovo delovanje dejansko prispevalo k umiritvi v Afganistanu in rešitvi problemov, ki bodo tam ostali tudi po umiku ZDA in Nata, pa je veliko vprašanje," pravi Bebler.
Strokovnjak za mednarodne odnose Bogomil Ferfila pojasnjuje, da je šesterica naših vojakov v Afganistanu delovala v okviru italijanskega kontingenta, kjer niso imeli pomembnih funkcij, s tem pa tudi niso mogli bistveno vplivati na situacijo v državi, ki je po oceni Ferfile v tem trenutku popolnoma brezupna. "Ko sem bil pred dvema letoma v Afganistanu, na ulicah ni bilo več nobenega zahodnjaka. Ko sem govoril s kolegom, ki je bil tudi profesor na univerzi, sem rekel, poslušajte, ko se bodo vojaki ZDA in Nata umaknili, bodo talibani potrebovali samo en teden, da zasedejo celoten Afganistan. On pa mi je odvrnil, da to ne drži in da bodo talibani za to potrebovali samo en dan," razmere v državi opisuje Ferfila.
Bebler: Umik ne prispeva k umiritvi razmer
Natove sile in del ameriških zasebnih varnostnih služb po besedah Ferfile v državi obvladujejo zgolj nekaj mest, medtem ko je od 80 do 90 odstotkov ozemlja v rokah talibanov. Bebler ocenjuje, da umik ameriških in Natovih vojakov v državi nikakor ne bo prispeval k umiritvi razmer: "Zelo verjetno je, da se bo po tem umiku v državi začela nova faza državljanske vojne. Domnevam, da se bo nasilje v Afganistanu še okrepilo, ob tem pa se bo povečalo število terorističnih dejanj."
Ferfila opozarja, da so afganistanske varnostne sile, ki se same niso sposobne upreti talibanom, skorumpirane, saj so ministri, vojaški poveljniki in drugi veljaki dolga leta goljufali z lažnim prikazovanjem števila vojakov in javnih uslužbencev ter se na tak način okoristili z mednarodno denarno pomočjo. "V Kabulu so zrasle cele soseske modernih naselij, kjer živi nova elita in novi bogataši, medtem pa so navadni ljudje spoznali, da se ni nič spremenilo. Ta režim je bil v njihovih očeh tuj in ni imel nobene podpore," pojasnjuje Ferfila. Ob tem dodaja, da večina prebivalcev Afganistana podpira šeriatsko pravo in versko ureditev države, nenazadnje pa se ljudje zavedajo, da je "samo vprašanje časa, kdaj bodo talibani spet vzeli stvari nazaj v svoje roke".
Na Počku del vojaške vaje Defender Europe 2021
Na osrednjem vadišču Slovenske vojske na Počku je danes potekal del vojaške vaje Defender Europe 2021. Ob premierju Janezu Janši in ministru za obrambo Mateju Toninu si jo je ogledal tudi poveljnik ameriških sil v Evropi general Todd D. Wolter. V sklopu večnacionalnih vaj se predstavniki urijo pod vodstvom ameriške vojske. Vodja vaj v Sloveniji je poveljnik sil Slovenske vojske Miha Škerbinc. Na vajah v Sloveniji sodeluje okrog dva tisoč pripadnikov Slovenske vojske, dodatnih 250 se jih uri izven domovine. V Sloveniji je prisotnih tudi okrog 600 pripadnikov zavezniških in partnerskih vojsk. "To je bil dinamičen prikaz vaje, ki v Sloveniji traja že dlje časa. S tem sta Republika Slovenija in Slovenska vojska pomembno prispevali k večji vseevropski vaji Defender Europe 2021. Danes je bila prikazana izjemno kompleksna vaja, ki se mogoče zdi na prvi pogled enostavna, vendar je bila glede na število sodelujočih zahtevna, da je vse delovalo tako, kot mora," je po zaključku prikazne vaje za STA povedal Tonin.
Ferfila: To je neosvojljiva država
Ko gre za vzporednice ameriške invazije na Afganistan, ki se je začela oktobra leta 2001, s sovjetsko invazijo na to državo v 80. letih prejšnjega stoletja, Ferfila poudarja, da se države na nek način upravičeno drži vzdevek pogorišče velesil. "70 odstotkov države predstavlja gorato in nedostopno področje, potem so tu še ogromni sistemi podzemnih rovov. To je neosvojljivo področje, kjer so se opekli tako Sovjeti kot tudi Američani," pravi Ferfila in dodaja, da je odločitev ameriškega predsednika Bidna o umiku vojakov izpod Hindukuša verjetno povezana s potrebo po zmanjšanju izdatkov za vojsko.
Bebler ob tem opozarja, da se aktualna afganistanska vlada v Kabulu na oblasti trenutno drži izključno zaradi podpore ZDA in Nata. "Ko se bosta vojaška in denarna podpora zmanjšali oziroma umaknili, ta režim verjetno ne bo zdržal pritiska talibanov in obstal. Domnevam, da lahko že v enem letu pričakujemo zamenjavo režima v Afganistanu," ocenjuje Bebler.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
