Podatki ministrstva za izobraževanje, znanost in šport kažejo, da število odločb o usmeritvi za otroke za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj narašča, čemur pritrjujejo tudi na Zavodu RS za šolstvo. Zakaj, ni mogoče enopomensko odgovoriti, pravi dr. Natalija Vovk Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami pri Zavodu RS za šolstvo. "Med razlogi za povečanje števila so lahko napredek medicine, številčno močnejše generacije osnovnošolcev, doslednejše uveljavljanje koncepta inkluzivne šole, otroci s posebnimi potrebami lahko obiskujejo prilagojene programe le na podlagi odločbe …"
Pomembna je komunikacija
V osnovnih in srednjih šolah otrokom in mladostnikom z odločbami posvetijo veliko pozornosti. Ravnateljica Osnovne šole Lava v Celju Marijana Kolenko pove, da glede sprejemanja učencev z različnimi težavami nimajo slabih izkušenj. Otroci v razredu te različnosti sprejemajo zelo normalno, kar gre pripisati tudi temu, da se o tem na šoli pogovarjajo tako z učitelji kot z učenci in njihovimi starši. Podobno pravi tudi ravnatelj Gimnazije Celje – Center Gregor Deleja in poudarja pomen komunikacije. "Ta se nam zdi bistvena, saj ne želimo, da bi primanjkljaj na določenem področju dijaka v kakršnikoli meri prikrajšal na področju socialnih stikov in vključenosti. Vrstniki dijake s prilagoditvami sprejemajo dobro in jim stojijo ob strani, če le lahko."
Vovk Ornikova ob tem pojasnjuje, zakaj je vse več dijakov z odločbami: "Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami morajo starši otrok na prehodu iz osnovne šole v srednjo ponovno podati vlogo za izdajo odločbe. Tako več odločb na ravni osnovnošolskega izobraževanja pomeni tudi več odločb na nivoju srednješolskega izobraževanja. V posameznih primerih pa lahko dijak zaradi spremenjenih okoliščin v srednješolskem izobraževanju na osnovi meril in kriterijev pridobi odločbo prvič." Domnevo, da bi starši z odločbo morda v določenih primerih želeli manipulirati, v smislu, kako bi otrok lažje pridobil boljše ocene, pa zavrača. Status otroka s posebnimi potrebami namreč ne vpliva na pridobitev boljših ocen. "Dijaku v srednješolskem programu prinaša določene pravice, opredeljene z odločbo o usmeritvi, ki se podrobneje opredelijo v individualiziranem programu dijaka. To pomeni, da ima dijak s posebnimi potrebami pravico do prilagoditev pri izvajanju programa (prilagoditve prostora, pripomočkov in opreme), do dodatne strokovne pomoči (če jo potrebuje in je o tem odločeno z odločbo o usmeritvi) in prilagojenega izvajanja programa."
"Nekateri starši za svojega otroka zahtevajo odločbo ali prilagoditve, čeprav jih otrok ne potrebuje"
Za učence pripravljeni individualizirani programi
Za šole prinaša to dodatne obremenitve. Kako jih rešujejo? Ravnateljica Marijana Kolenko pojasnjuje:
Prostor za izboljšave še vedno obstaja
Marijana Kolenko pa dodaja: "Kljub vsem zakonskim oblikam pomoči otrokom s težavami je glede prilagoditev ter razumevanja težav še vedno prostor za izboljševanje, zlasti v primerih, ko teče postopek usmerjanja in otroci potrebujejo razumevanje učiteljev, pa tudi razumevanje staršev, ki včasih težko priznajo, da ima otrok težave. Nekateri starši pa za svojega otroka tudi zahtevajo odločbo ali prilagoditve, čeprav jih otrok ne potrebuje, da bi s tem breme preložili na šolo in učitelje. Srečujemo se s paleto primerov, ki zahtevajo mnogo časa, dodatne energije tako učiteljev kot svetovalnih delavcev, ravnateljev, saj si želimo, da vsak otrok napreduje v skladu s svojimi potenciali in možnostmi."
