V treh letih bodo prejemki nekaterih zaposlenih po izračunih GZS nižji od 1.170 do kar 7.000 evrov glede na predhodno novelo Zakona o dohodnini. Zaposleni z minimalno plačo bodo v tem obdobju prejeli 240 evrov manj.
Predstavniki 13 delodajalskih in drugih interesnih organizacij, ki so pozvali poslance k podpisom za ustavno presojo omenjene novele zakona o dohodnini, ki sta jo vložili stranko SDS in NSi izpostavljajo, da bodo razen, na kratek rok, prejemnikov minimalnih plač ter mladih vsi drugi zaposleni z decembrsko novelo zakona o dohodnini izgubljali prejemke v primerjavi z novelo, ki je začela veljati marca 2022. Sedaj je na potezi ustavno sodišče, ki bo odločalo o morebitnem zadržanju izvajanja novele zakona.