Zapisniki razkrivajo: Skupina pod vodstvom Beovićeve vladi predlagala drugačen način komunikacije, odpiranje šol v decembru ...

A.L., AN. K.
17.12.2020 07:45
Strokovna skupina je med drugim predlagala tudi, da bi se najprej zapirale posamezne občine in ne celotna država ali regija.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Portal Necenzurirano objavlja del vsebine 47 zapisnikov sej vladne strokovne skupine za covid-19, ki jo vodi Bojana Beović. Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja so jih pridobili od ministrstva za zdravje. 

Iz zapisnikov je mogoče razbrati, piše Necenzurirano, da strokovna skupina nikoli ni razpravljala o popolnem zaprtju javnega življenja takoj po božiču. "V resnici je bilo novo popolno zaprtje države predvideno po 4. januarju, je razvidno. Skupina je že konec novembra opozorila, da bo kakršno koli sproščanje ukrepov prineslo ponovni razrast epidemije. Predlagala je takojšen močno poostren nadzor nad izvajanjem ukrepov v podjetjih, stimulacijo za podjetja, ki imajo delavce v izolaciji, manjši poudarek na maskah na prostem, ureditev plačila za delo na domu, ki naj bo izenačeno s plačilom za delo na delovnem mestu ..."

Del skupine že konec novembra predlagal odprtje šol s 7. decembrom

Glede zaprtja šol, ukrepa, ki je močno razburil javnost, so se stališča vlade in strokovne skupine razlikovala, kažejo dokumenti. Necenzurirano poroča, da je del skupine že konec novembra predlagal odprtje šol s 7. decembrom za prvo triado in zlasti za otroke s posebnimi potrebami. Kot pišejo, bi to bilo mogoče že ob minimalnem izboljšanju epidemiološke slike. "Tako bi otroci hodili v šolo tri tedne, nato sledi teden dni počitnic, ki bi ugodno vplival na morebitno poslabšanje epidemiološke slike," je mogoče prebrati v zapisniku seje, ki je bila 30. novembra, povzema pa ga omenjeni portal.

Zapisniki med drugim razkrivajo še, da je vlada zamujala tako s pripravami na drugi val epidemije kot z ukrepanjem. "Že od začetka jeseni ni upoštevala nekaterih ključnih predlogov stroke, ki bi verjetno rešili marsikatero življenje," piše Necenzurirano.

Vladi predlagali tudi drugačen način komunikacije

Strokovna skupina je med drugim predlagala tudi, da bi se najprej zapirale posamezne občine in ne celotna država ali regija, opozarjali so tudi, da "aplikacija za ugotavljanje stikov funkcionalno ne deluje". Necenzurirano poroča, da so vladi predlagali tudi drugačen način komunikacije. "Informiranje naj ne sloni več pretežno na vladnih tiskovnih konferencah, (ki jih vodi vladni govorec Jelko Kacin, op. a.)," navaja zapisnik. 

V začetku novembra, ko je število okuženih že močno naraslo, epidemija pa je že bolj ali manj ušla iz nadzora, je, tako kaže zapisnik seje s 5. novembra, strokovna skupina predlagala, naj se Slovenija za pomoč obrne v tujino. Zapisniki, ki jih povzema Necenzurirano, še razkrivajo, da je strokovna skupina ukrepe o zapiranju posameznih dejavnosti v pomembni meri sprejemala na podlagi raziskav iz tujine. K povečanju prenosov po ponovnem odpiranju največ prispevajo restavracije s popolno postrežbo, telovadnice, hoteli, kavarne in verske organizacije.

Nina Gorišek Miksić, predstojnica oddelka z nalezljive bolezni v UKC Maribor, je bila članica svetovalne skupine do 6. oktobra, ko je minister za zdravje preoblikoval skupino. Sedaj so v ožji skupini Bojana Beović, Marko Bitenc, Tatjana Lejko Zupanc in Miroslav Petrovec, člani nekdanje skupine pa sodelujejo kot zunanji svetovalci, ki podajajo strokovna mnenja. Skupina je delovala dobro, v delo je bilo vloženega veliko truda in naporov, odločitve pa na koncu sprejmejo minister in vlada, pravi Gorišek Miksićeva ter: "Seveda tudi mnenja stroke niso vedno popolnoma enotna in prav je tako. Pomembno je predvsem, da so navodila javnosti jasna in konsistentna ter da ljudje razumejo, zakaj določen ukrep. Denimo nošenje mask na prostem. Vsi vemo, da sami v naravi brez maske ne ogrožamo nikogar, a vprašanje je, če si jo bomo dosledno nadeli, ko koga srečamo ali pridemo v gnečo." 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta