Sončevi in Lunini mrki so kot naravni pojavi v zgodovini burili domišljijo človeka. Zaradi mrkov so vojskujoče si strani podpisovale (vsaj začasna) premirja. Kako čudovito bi bilo, če bo ta tradicija obveljala tudi ob tokratnem mrku! Pojav Sončevega mrka je vezan na značilno razporeditev Sonca, Lune in Zemlje, pri čemer je Luna točno med Soncem in Zemljo. Lunino fazo, pri kateri se to lahko zgodi, imenujemo mlaj. Če bi bil to edini pogoj, bi lahko Sončev mrk na Zemlji opazovali ob vsakem mlaju oziroma na 29,5 dneva, kolikor potrebuje Luna za svojo pot okoli Zemlje med dvema zaporednima istima menama. Iz izkušenj pa vemo, da mrki niso tako pogost pojav. Razlog za redkejše nastope Sončevih mrkov na Zemlji je v naravi kroženja Lune okoli Zemlje in kroženja Zemlje okoli Sonca.
Zemlja okoli Sonca potuje po ravnini, ki se imenuje ekliptična ravnina. Če bi bila ravnina kroženja Lune okoli Zemlje identična z ravnino ekliptike, bi Sončev mrk res nastopil ob vsakem mlaju. V resnici je krožnica Lune okoli Zemlje nagnjena glede na ravnino ekliptike za kot, ki je dobrih pet stopinj. Za nastop Sončevega mrka je torej potreben še en pogoj: Lunina orbita mora v mlaju sekati ravnino ekliptike. Točko, v kateri se to zgodi, imenujemo vozel. Kjer Luna prečka ekliptiko na svoji poti proti severu, je dvižni vozel, kjer pa Luna seka ekliptiko na poti proti jugu, nastopi padni vozel.
Opazovanje bo dokaj "udobno"
Če bi bila Sonce in Luna točkasti telesi, bi mrk nastal le takrat, ko bi bila Sonce in Luna natančno v vozlu. Ker pa obe telesi vidimo pod zornim kotom okoli pol stopinje, lahko nastopi mrk tudi takrat, ko je Luna v bližini vozla. Prav to se bo zgodilo ob oktobrskem delnem Sončevem mrku. Vozla sta okoli pol leta narazen in trenutno mrki nastopajo spomladi in jeseni. Običajno 14 dni pred Sončevim mrkom ali po njem nastopi tudi Lunin mrk. Par oktobrskega delnega Sončevega mrka bo popolni Lunin mrk, ki bo nastopil 8. novembra 2022 in bo najlepše viden na območju Tihega oceana.
Sončev mrk 25. oktobra 2022 se bo v Mariboru začel ob 11.17 po srednjeevropskem poletnem času, ko bo Luna počasi začela prekrivati zgornji rob Sonca. Vrhunec mrka bo nastopil ob 12.21. Takrat bo dosežena najvišja magnituda mrka, ki bo znašala 38 odstotkov, kar pomeni, da bo Luna prekrila 38 odstotkov Sončevega premera. V krajih severovzhodno od nas bo magnituda mrka še višja, proti jugozahodu pa nižja. Višinski kot Sonca na višku mrka bo 31 stopinj nad matematičnim obzorjem. Konec mrka bo ob 13.26 po srednjeevropskem poletnem času. Sonce bo v času mrka na južni strani neba in v bližini zgornje kulminacije, zato bo opazovanje dokaj "udobno".
Naslednji popolni Sončev mrk čez 59 let
Delni Sončev mrk bo sicer viden v večjem delu Evrope, zunaj vidnosti mrka bodo le osrednja in južna Španija ter Portugalska. Mrk bo zanimiv tudi po tem, da bo težišče sence potovalo mimo Zemlje, zato ga na Zemlji ne bomo mogli opazovati kot popolnega. Še najvišja magnituda mrka (86 odstotkov) bo vzhodno od Urala, vendar bo tam Sonce že zahajalo. V naslednjih letih bomo v Sloveniji lahko opazovali še nekaj Sončevih mrkov. Delni Sončev mrk z magnitudo 12 odstotkov bomo pri nas lahko opazovali 29. marca 2025. Nekoliko večjo magnitudo (62 odstotkov) bo imel delni Sončev mrk 2. avgusta 2027. Prvega junija 2030 bo delni Sončev mrk imel magnitudo 77 odstotkov, če naštejemo le nekatere.
Na naslednji popolni Sončev mrk, viden iz Slovenije, bodo naši potomci morali čakati vse do 3. septembra 2081, ko bo v Mariboru vrhunec mrka nastopil ob 8.47 po srednjeevropskem času. Popolno fazo mrka bomo pri nas takrat lahko občudovali 4 minute in 6 sekund. Os popolnega Sončevega mrka bo potovala prav čez Slovenijo: središče sence bo vstopilo v Slovenijo na območju Kamniško-Savinjskih Alp, nato potovalo čez Solčavo in nadaljevalo pot južno od Šoštanja, Velenja in Dobrne čez Vojnik, severno od Šmarij pri Jelšah ter čez Rogaško Slatino in Rogatec, kjer bo središče sence zapustilo Slovenijo. Še zanimivost: stroga sredina sence bo pot od slovensko-avstrijske meje pri Solčavi do slovensko-hrvaške meje pri Rogatcu prepotovala v 56 sekundah. Slovenci, rojeni letos, bodo tega leta stari 59 let.
Opazovanje mrka na parkirišču Europarka
Pri opazovanju Sončevega mrka moramo obvezno upoštevati vsa varnostna opozorila. Do našega očesa skozi Zemljino atmosfero poleg vidne svetlobe pride še del ultravijolične in infrardeče svetlobe, kar lahko na očesu pusti nepopravljive poškodbe. Sonce je zato varno opazovati le skozi za to pripravljene filtre Mylar ali skozi varilsko steklo z optično gostoto 12 ali več. Razne druge rešitve filtrov, kot so sajasto steklo, več zaporednih leč sončnih očal, klasični fotografski filmi in podobno ne nudijo varnega načina opazovanja.
V Astronomskem društvu Orion bomo v primeru jasnega vremena tudi ob tem mrku organizirali javno opazovanje, ki bo potekalo v severnem delu zgornjega platoja parkirišča v Europarku v Mariboru, Pobreška cesta 18. Ob opazovanju bo potekala strokovna razlaga. Udeleženci bodo lahko društvene teleskope uporabili tudi za fotografiranje mrka s pametnimi telefoni. Ker se aktivnost na Soncu povečuje, bomo skoraj zanesljivo opazovali tudi pege na Sončevem površju. Udeležba na opazovanju je seveda brezplačna in primerna za najširši krog zainteresiranih.
