Zaradi omikrona nekateri zdravstveni zavodi že v tretjo fazo, necepljeni tudi brez karantene

Različica omikron, ki po ocenah stroke že prevladuje med okuženimi s koronavirusom, še naprej povzroča rekordno število pozitivnih. V soboto so potrdili 6012 okužb, kar je najvišje število okužb, potrjenih na soboto, od začetka epidemije. Pred okužbo niso varni tudi zdravstveni delavci, zato smo pogledali, kakšne preglavice utegne povzročati porast števila okužb v zdravstvenih ustanovah.

Iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor so v minulem tednu že sporočali, da je zaradi povečanega števila bolniških odsotnosti zdravnikov podaljšan odzivni čas nekaterih ambulant. Med približno tisoč zaposlenimi so sicer odkrili le 20 okužb s koronavirusom, še sedem ljudi je ob tem napotenih v karanteno zaradi rizičnih stikov ali okužb otrok. Zaradi vseh zdravstvenih težav pa je trenutno odsotnih 99 zaposlenih. Kot nam je povedal pomočnik direktorja Aleksander Jus, to še ni najvišja številka, saj je bilo v času najhujšega vala odsotnih tudi po 140 zaposlenih. Vendar je 14 bolniških staležev prav med družinskimi zdravniki, zato je tam največ težav pri organizaciji dela in posledično tudi več čakanja na odziv zdravnikov. "V naslednjih dneh se pričakuje, da bo odsotnost zdravnikov še naraščala in bo odzivni čas posameznih ambulant družinske medicine zaradi tega daljši. Paciente vljudno prosimo za strpnost in se zahvaljujemo za razumevanje," pravijo.

Tudi v UKC Maribor beležijo več okužb med zaposlenimi, a zaradi tega (še) ne trpi program, zatrjujejo. V petek je bilo okuženih 63 zaposlenih (od okoli 3000), še 32 ljudi je bilo v karanteni. Se pa ni povišalo število hospitaliziranih, v bolnišnici se zdravi 92 ljudi s covidom, 27 jih potrebuje intenzivno terapijo, kar je približno enako že ves čas tako imenovanega petega vala. "Problematika se stopnjuje, ker je število zaposlenih, ki odhajajo v karanteno, vsak dan večje. Veča se tudi število okuženih zaposlenih. Bojimo se, da bodo te številke šle še višje in da bomo zato v hudi kadrovski stiski," je na tedenski tiskovni konferenci povedal strokovni direktor Matjaž Vogrin. Za zdaj te odsotnosti ne povzročajo večjih težav, zato UKC ni prešel v tako imenovano tretjo fazo, ko karanten ne odredijo vsem necepljenim v rizičnih stikih, temveč tiste brez simptomov spremljajo s pogostejšim testiranjem.

Koroška: "Obvladujemo, ni pa rezerv"

So se pa za tak način obvladovanja situacije odločili v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Pravijo, da v skladu z navodili ministrstva za zdravje na deloviščih ohranjajo tudi nepopolno cepljene ali necepljene osebe, ki so bile v rizičnem stiku in nimajo znakov bolezni, ob poostrenem režimu nadzornih brisov. Karantena je bila minuli teden v slovenjegraški bolnišnici odrejena devetim zaposlenim, še šest je odsotnih zaradi višje sile, torej zaradi varstva otroka v karanteni. V petek so tam zdravili 14 pacientov, enajst na covid oddelku in tri v covid intenzivi.

V ravenskem zdravstvenem domu, kjer je zaposlenih 181 ljudi, pa je bilo v četrtek odsotnih pet zaposlenih zaradi karanten in visoko rizičnih stikov, od tega tri fizioterapevtke, po ena radiološka inženirka in psihologinja. "Delo kljub dodatnim nalogam še obvladujemo, ni pa nikakršnih rezerv. Ena zaposlena dela pod posebnimi pogoji (brez znakov bolezni) - testirana. Druge rešitve zaenkrat niso potrebne," je pojasnil direktor ZD Stanislav Pušnik.

V Celju kadrovska stiska, Ptuj brez intenzive

Za tretjo fazo so se odločili tudi v celjski bolnišnici, kjer se prav tako postopno povečujejo odsotnosti osebja zaradi okužbe s koronavirusom. Dodatne odsotnosti zaradi karanten bi lahko njihovo delo zelo okrnile. "Od 3. januarja smo jih zabeležili 47. Čeprav število izolacij ni tako zelo veliko, pa vsaka odsotnost povečuje kadrovsko stisko, ki jo imamo pri zdravnikih in zdravstveni negi tudi sicer," pojasnjuje Danijela Gorišek, predstavnica službe za odnose z javnostmi v celjski bolnišnici. Ob tem dodaja, da so imeli včeraj zjutraj hospitaliziranih 39 pacientov s covidom-19, od katerih jih je 12 potrebovalo intenzivno terapijo.

V ptujski bolnišnici trenutno nimajo težav s "kritičnim pomanjkanjem kadra", pravi direktorica Anica Užmah. Zaradi okužbe ali tveganega stika je odsotnih od pet do deset zaposlenih. Od 10. januarja tam ni več covid intenzivne enote, ostaja pa navadni oddelek s 25 posteljami, ki so povprečno zasedene s 15 do 20 bolniki, dodaja. Hkrati pa pove, da je "to ugodno stanje res trenutno, saj ob dnevno naraščajočih potrebah po zdravljenju v kratkem pričakujemo ponovno vzpostavitev covid intenzive in s tem se bomo spet soočili s težavo z zagotavljanjem strokovnega kadra, tako zdravnikov kot medicinskih sester".