Asja Lednik Štrukelj
"Italiji, ki je epicenter izbruha novega koronavirusa v Evropi, so pomoč v ljudeh in opremi ponudile Kitajska, Rusija in Kuba. Kitajski zdravniki so prispeli že prejšnji teden, konec tedna so prišli kubanski, na poti so ruski strokovnjaki z opremo. Rim je za pomoč zaprosil tudi ZDA." Tako smo sredi marca poročali o slabih razmerah zaradi pandemije novega koronavirusa v Italiji. Tja so zaradi preobremenjenega zdravstvenega kadra poslali pomoč iz tujine.
Rusija je takrat v Italijo napotila opremo in svoje strokovnjake. Še pred tem je tja prispelo okoli 300 zdravnikov s Kitajske. V Lombardijo, najhuje prizadeto italijansko deželo, je v času prvega vala prispela tudi skupina 52 kubanskih zdravnikov in sester, ki so pomagali izčrpanim italijanskim kolegom.
V bolnišnicah največji izziv pomanjkanje kadra
Zdaj, v času drugega vala epidemije, so se v zelo težkem položaju znašli tudi slovenski zdravstveni delavci. Že tedne vsakodnevno opozarjajo na pomanjkanje kadra, pravijo, da delajo na robu zmogljivosti, številni med njimi tudi zbolevajo, veliko jih je v karanteni. Strokovni direktor murskosoboške bolnišnice Daniel Grabar je tako za STA včeraj povedal, da so zasedeni do skrajnih zmogljivosti in je praktično izredno težko zagotoviti negovalno in drugo osebje. Zato so že sredi prejšnjega tedna na podlagi povečanega priliva bolnikov, pozitivnih na covid-19, koordinatorja za covidne bolniške postelje in druge bolnišnice zaprosili, da jim pomagajo pri obvladovanju razmer. Na današnji vladni novinarski konferenci pa je poudaril, da se je od začetka jesenskega vala okužilo 116 sodelavcev, nekaj jih je že nazaj na delovnem mestu. Več kot sto ljudi je doma zaradi drugih bolezni. Na današnji dan sta tako odsotna 202 zaposlena. V bolnišnici trenutno pomaga 12 oseb, ki niso zaposlene v murskosoboški bolnišnici.
Strokovna direktorica UKC Ljubljana Jadranka Buturović Ponikvar je pred dnevi v izjavi za javnost dejala, da potrebujejo vrhunske kadre. Potrebno je sodelovanje slehernega, vsi se med seboj povezujejo, delujejo konstruktivno. Pomanjkanje kadra pa rešujejo s prerazporejanjem z različnih oddelkov na te nove oddelke za covidne bolnike, je pojasnila. Temu je pritrdila tudi glavna medicinska sestra Zdenka Mrak, ki pravi, da je kader njihov največji izziv. Premalo je zdravnikov in medicinskih sester. "Vemo, da UKC Ljubljana ohranja številne druge dejavnosti, kjer prav tako potrebujejo sestre in zdravnike. Zaposleni so pripravljeni narediti vse, da bi udejanjili tako profesionalno poslanstvo kot poslanstvo UKC Ljubljana."
Pomoči iz tujine pri nas ne bo, razlogi pa ...
Zdravstveni delavci tako delajo z zadnjimi atomi moči, zato se poraja vprašanje, ali tudi pri nas razmišljajo o pomoči iz tujine, denimo s Kitajske, od koder so spomladi prišli pomagat našim zahodnim sosedom. A na ministrstvu za zdravje so jasni, pomoči od drugod za zdaj ne bo. Kot del odgovora ponudijo še svež tvit zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja, ki pravi, da "praktično vse države potrebujejo svoje kadre doma, saj se vsi soočamo s podobnimi problemi".
Na ministrstvu pojasnjujejo tudi, da se moramo zavedati, da je v tem času, "ko se cel svet bojuje proti novemu koronavirusu, težko pričakovati, da bo katera izmed držav imela toliko kapacitet in kadrov, da bo lahko oskrbela vse svoje bolnike in posojala zdravstveno osebje še v tujino." Ob tem velja sicer omeniti, da na Kitajskem že več mesecev skoraj ne poročajo o novih primerih koronavirusa, tako da se življenje in gospodarske dejavnosti vračajo v ustaljene tirnice. So pa zabeležili že več manjših lokalnih izbruhov virusa, ki jih zajezijo s strogimi ukrepi in množičnim testiranjem.
"Potrebno se je zavedati tudi, da obstaja pri eventuelni pomoči zdravstvenih delavcev iz tujine več preprek," nadaljujejo na ministrstvu. In za kakšne prepreke gre? Kot primere navedejo slovenski jezik, ki ga tuji zdravstveni delavci ne obvladajo, in nepoznavanje slovenskega sistema zdravstvenega varstva, načina in organizacije dela.
Trenutno torej pogovori ne tečejo v smeri, da bi v Slovenijo prišli pomagati tuji zdravstveni delavci, a na ministrstvu potrjujejo, da slovensko zdravstvo epidemijo obvladuje s skrajnimi napori. "Verjamemo, da bomo vsi skupaj s spoštovanjem ukrepov in priporočili pripomogli k temu, da bo zdravstvo lahko zagotovilo, da bo zdravljenje dobil vsak, ki ga potrebuje."
