Zoran Mijatović
Še tretjo sezono zapored so košarkarji Cedevite Olimpije osvojili trojno domačo krono; septembra superpokal proti Heliosu (76:59), februarja pokal proti Krki (87:86), v sredo pa naslov državnega prvaka proti Heliosu. Na poti do 3:0 v zmagah so se zmaji na uvodnih dveh tekmah kar namučili in slavili s po sedmimi točkami razlike (94:87 in 80:73), v tretje pa je šlo bolj gladko (91:78). Vprašanje zmagovalca je bilo več ali manj odločeno že po uvodni četrtini, ki se je končala s 37:14 in Ljubljančanom zagotovila varno plovbo proti 21. zvezdici.
Kljub totalni prevladi v podalpskem prostoru pa v klubu ne morejo biti preveč zadovoljni, saj se že zavoljo njihovega šestmilijonskega proračuna - Krkin znaša desetkrat, domžalski pa 15-krat manj - to od njih tudi pričakuje. Ocena sezone je zato bolj odvisna od mednarodnih dosežkov, ki pa so zaostali za lanskimi oziroma za pričakovanji: v evropskem pokalu je bila Olimpija z eno zmago in 17 porazi najslabša v tekmovanju, v ligi ABA pa se prvič po letu 2021 ni uvrstila v polfinale.
Krivca so v ekipi hitro našli. MVP finala Alen Omić je pokazal s prstom: "Vsi veste, kdo je prišel lani. In kdo je potem tudi odšel. Ta oseba je spremenila vse." Meril je na italijanskega trenerja Simoneja Pianigianija, ki je sezono začel s kar osmimi porazi na desetih tekmah, potem ko se je želel znebiti vseh domačih (nekdanjih) reprezentantov - Zorana Dragića in Alena Omića je dal na stranski tir, Edo Murić se po poškodbi križne veze v kolenu v lanskem finalu še niti ni vrnil na igrišče, po pritisku vodstva je privolil le v vrnitev Jake Blažiča.
"Trener se je odločil, da ne računa name. Želel je drugačno košarko. Ko sem bil pri njem v Milanu, ni bilo tako, saj je tam drugačen položaj glede vodstva kluba in okolice. Imena so prevelika in ne moreš se tako vesti do domačih igralcev. Tu je bilo drugače. Edo, Zoran, Jaka in jaz smo nekaj naredili za ta klub. Radi ga imamo. Tu sem bil toliko let in prestal marsikaj. Bolelo me je, da sem dobil le en klic, da ta oseba spremeni vse skupaj. Nisem tega pričakoval, lahko pa rečem le, da karma je karma, in se je zgodilo, kar se je," si je k srcu vzel Omić, ki se je v klub vrnil šele po odhodu Pianigianija in dotlej najboljšega zmaja Karla Matkovića.
"A slovo Matkovića je bilo predvsem neki signal za igralce, da nimamo več ambicij. Čeprav smo na zunaj govorili, da je drugače. Takšne signale daš tudi sponzorjem in občinstvu ter ne nazadnje vodstvu lige, ki ti na vsako ugovarjanje reče, pa saj ste najboljše igralce spustili, kaj se zdaj pritožujete," je do poteze kritičen Zoran Martić, ki je kot večni dežurni gasilec nasledil Pianigianija in na domačem parketu reševal, kar se je še dalo: "Ko se je poškodoval Sow, nismo iskali oziroma niso iskali menjave. Armand je prišel z 20 kilogrami viška. Ni bilo reakcije. Ščuka in Klobučar sta si zlomila roko in nismo iskali nobenih rešitev. Potrebovali smo svežo kri, a menjav tudi zaradi tega, ker s(m)o že porabili vse licence za tujce, ni bilo mogoče izvesti."
Vse skupaj je terjalo davek tudi v strokovnem vodstvu; športnega direktorja Vlatka Ilievskega bo nasledil Španec Chechu Mulero, novi trener bo predvidoma Črnogorec Zvezdan Mitrović, kmalu pa bo tudi jasno, kakšna bo igralska zasedba.
