Uroš Gramc
Dva dni je Primož Roglič nosil rdečo majico že v prvem tednu 79. dirke po Španiji, nato jo je prepustil Benu O'Connorju, ob vstopu v zaključni konec tedna pa jo je vzel nazaj in dokazal, da je najresnejši kandidat za slavje v nedeljo v Madridu. In to že četrto, s čimer bi izenačil rekord Španca Roberta Herasa, ki se mu je izmaknil v zadnjih dveh letih. Zasavec je prevlado potrdil na najlepši možni način, s samostojno vožnjo in z zmago na prelazu Moncalvillo, kjer je bil najboljši že pred štirimi leti. Preostali so dirkali le za drugo mesto in po videnem sodeč, bodo tudi v zaključnih etapah. Avstralca ni prehitel še nihče drug kot Slovenec, toda Španec Enric Mas mu diha za ovratnik, Richard Carapaz pa tudi ni daleč.
Kost za Pogačarja in Vingegaarda
"Rekel sem, da ne rabim etapne zmage, ampak nekateri fantje, ne bom izdal imen, so se odločili, da me ne bodo poslušali. Da le narekujejo tempo, da nimajo kaj drugega početi. Na koncu sem se odločil, okej, konec koncev moramo biti vsi na isti strani in gremo po njo," je v svojem slogu komentiral Roglič. Njegovo moštvo je bilo, kot bi imelo krila. Ves dan je narekovalo tempo in ujelo ubežnike, na Alto de Moncavillo pa so se tako zapodili, da so bili šest kilometrov do cilja v ospredju trije v enakih dresih. Ob Kisovčanu še njegova pomočnika Daniel Felipe Martinez in Aleksandr Vlasov. In ko je pet kilometrov do cilja Kisovčan ostal sam, je imel že pol minute naskoka pred vsemi tekmeci. Prednost je do cilja še povečal, vsi, ki so se mu želeli približati, pa so pogoreli in zaostali še več.
"Zadovoljen sem s prednostjo, boljše je, kot da sem pet minut od zadaj. Vesel sem, kako funkcioniram, in zagotovo sem zadovoljen tudi s fanti," je dejal slovenski as. Kako močan napad je sprožil, je razložil Enric Mas: "Ni veliko kolesarjev, ki bi nanj lahko odgovorili. Mogoče Tadej (Pogačar) in Jonas (Vingegaard). Z Richijem (Richardom Carapazom, op.p.) sva hotela, ampak nisva bila sposobna. Prišel sem na 20 sekund, več pa nisem zmogel." Španec je tik pred ciljem povsem omagal, moči pa je zmanjkalo tudi rdeči majici. "Na koncu sem se zlomil. Do polovice sem se počutil dobro, potem pa sem očitno plačal davek 19. etape," je dejal Ben O'Connor, ki ni bil presenečen nad napadom Red Bulla: "Nisem pa pričakoval, da bom na koncu jaz tako slab. Povprečen sem bil, če sem iskren, ampak takšna je realnost."
"Rekel sem, da ne rabim etapne zmage, ampak nekateri fantje, ne bom izdal imen, so se odločili, da me ne bodo poslušali"
Lov na detajle in sekunde
Morda bo nov dan prinesel boljše noge; bilo bi dobrodošlo, če želi v Madridu stati na stopničkah. "Zdaj sicer razmišljam le o ponedeljku, sedenju na terasi, pivu, uživanju," se je pošalil 28-letni Avstralec. Najbrž se je zresnil, če je slišal besede Masa, saj ta nima namena prehiteti le njega: "Moj cilj je vedno zmaga." A ne bo zahteven le tak podvig, izjemno težko bo že priti v cilj 20. etape, ki je edina z več kot 5000 višinskimi metri daleč najbolj gorata. "Ni še konec. Kraljevska etapa še pride. Zagotovo bo zelo težka. Potem pa tudi ne bo običajnih krogov po Madridu, ampak kronometer za odločilni dan. Še daleč smo od konca," se zaveda tudi Roglič, ki je s 87. profesionalno zmago, tretjo letos na Vuelti in skupno 15., že 40. oblekel rdečo majico, s čimer zaostaja le za Švicarjem Alexom Züllejem (48).
Da bi se ta cifra letos povzpela na 42, so pri Red Bull-Bori-Hansgrohe opravili veliko dela. Roglič je edini v karavani doslej uporabil za klance prirejeno kolo, veliko so razmišljali o detajlih in šli celo tako daleč, da ima manjši, lažji in bolj aerodinamičen števec celo od moštvenih kolegov. Še bolj se temu področju nameravajo posvetiti v prihodnje, Ineosu so pred dnevi izmaknili specialista za aerodinamiko Dana Bighama. A prednosti bo treba unovčiti na cesti. Najbrž bo res vsak gram štel na 172 km dolgi 20. etapi Villarcayo-Picon Blanco s kar sedmimi prelazi, od katerih so četrti po vrsti in zadnja dva prve kategorije: Portillo de Lunada (14 km, 6,1 odstotka naklona, maksimalno 10 odstotkov), Puerto de los Tornos (11,3 km, 6 odstotkov, 10 odstotkov) in Picon Blanco (7,8 km, 9,1 odstotka, 18 odstotkov) do zapuščene vojaške baze na 1498 metrih nad morjem, kjer bomo najbrž že dobili končnega zmagovalca. Če pa bi bilo še vedno tesno, bo odločil nedeljski 24,6 km dolg posamični kronometer. Naš olimpijski prvak iz Tokia je v prvi etapi na pol krajši razdalji vse neposredne tekmece premagal: Masa za 22 sekund, Carapaza za eno več, O'Connorja pa za 35.
Rezultati 19. etape, Logrono-Alto de Moncalvillo, 173.5km: 1. Primož Roglič (Slovenija/Red Bull-Bora-Hansgrohe) 3.54:55 (povp. hitrost 44,3 km/h), 2. David Gaudu (Francija/Groupama Fdj) +0:46, 3. Mattias Skjelmose (Danska/Lidl-Trek) isti čas, 4. Enric Mas (Španija/Movistar) 0:50 ... 9. Richard Carapaz (Ekvador/EF Education-EasyPost) 1:03, 12. Ben O'Connor (Avstralija/Decathlon AG2R La Mondiale) 1:49; vrstni red: 1. Roglič 76:43:36, 2. O'Connor 1:54, 3. Mas 2:20, 4. Carapaz 2:54.
