(INTERVJU) Uroš Zorman v dveh vlogah: Biti tiho ... in zavihati rokave

Tretjo sezono bo Uroš Zorman s klopi vodil rokometaše Trima iz Trebnjega. V tem obdobju je klub dvignil iz povprečja pod sam slovenski vrh. Lansko sezono so po ogorčenem boju v državnem rokometnem prvenstvu s Celjani končali na drugem mestu. Hkrati je ta nekdaj odlični organizator igre, rokometaš s štirimi naslovi klubskih evropskih prvakov, prevzel še vodenje slovenske rokometne reprezentance. Takoj je bil na preizkušnjah v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Italijane so naši izločili, Srbi so bili v dveh tekmah boljši in so se uvrstili na januarski rokometni SP, ki ga pripravljajo Poljaki in Švedi. Zormanova četa bo kljub izpadu tam nastopila, saj je slovenska rokometna zveza prejela posebno povabilo svetovne rokometne zveze. V Katovicah se bodo v skupini B s Savdsko Arabijo, Poljsko in Francijo poskušali uvrstiti vsaj na tretje mesto, ki vodi na glavni turnir.A januar je še daleč. Reprezentanco vmes čakajo prve kvalifikacijske tekme za nastop na evropskem prvenstvu in Zormanovi rokometaši v Trebnjem so tačas v zaključnem delu priprav na državno prvenstvo. Pripravljajo se tudi na prvo kvalifikacijsko tekmo v ligi Evropa, kjer imajo konec avgusta za nasprotnike švedski Kristianstad. Glavni del kondicijskih priprav na novo sezono smo imeli pred dnevi v Kranjski Gori. Tovrstnim treningom zdaj znižujemo nivo, dodajamo pa vaje za uigravanje ekipe. Pilimo formo, pozorni smo na detajle. Evropske kvalifikacije za nas prihajajo ob nepravem času, saj se državno prvenstvo začne 10. septembra. Mi pa že 27. avgusta igramo pomembno tekmo, ko moramo biti že v zelo dobri formi. A v tej situaciji nismo izjema. Termini so znani, treba jih je sprejeti in se pripraviti.Za vaš Trimo sta kvalifikacijski tekmi za evropsko ligo že kar ključni v sezoni.Ker v tem delu evropskih nastopov še gre na izpadanje, je to res ključna tekma. Naprej bo šel boljši iz dveh tekem. Tako bo tudi v naslednjem krogu kvalifikacij, dokler se ne ustvarijo skupine.Izkušnja iz lanske sezone za vas ni prav prijetna. Evropa se je končala že po dveh tekmah z danskim Holstebrojem. Kakšna učna ura je to bila za vse vas?Lani smo prvo tekmo doma proti Dancem odigrali odlično. A smo zatem na gostovanju igrali zelo slabo. Pojavile so se naše minute, ko se nismo znali izvleči iz težav. Upam, da smo se takrat kaj naučili, čeprav smo se na prvih pripravljalnih tekmah za to sezono spet znašli v podobnem položaju. Popravljamo se, šolo iz lanske sezone imamo pred očmi. Slabe minute nas lani niso veliko stale samo v Evropi. Podobno je bilo tudi na državnem prvenstvu, ko smo naslov izgubili v Ormožu in v Šmartnem. Verjamem, da smo tudi zato letos napredovali. A zopet ne morem trditi: smo, bomo... Imamo zelo mlado ekipo, v kateri eni dozorijo prej, drugi kasneje. Tako je, kot pri otrocih. V ekipo verjamem in pričakujem, da bomo letos naredili en korak, dva naprej.Kakorkoli se bosta razvila uvodna dvoboja, še zmeraj bo nastopilo naslednje jutro. In k sreči se ukvarjate s športom, kjer ne gre za življenja. No, vi ste šport zmeraj jemali zelo zares, smrtno resno.Če pomislim, kaj se danes v svetu dogaja... pri nas v športu res tudi po slabem večeru pride naslednje jutro in z njim priložnost, da se popravimo. Ko enkrat te priložnosti ne bo, potem vemo, da je konec sveta. Vojne, korona. Nedvomno smo lahko veseli, ker se podimo za žogo, se ukvarjamo s športom, ki ga imamo radi. Tudi zato je v tem treba uživati. Ker lahko se zgodi, da niti sinočnja zmaga ne bo več pomenila nič. Šport življenju ne prinaša le zmag. Vsi treniramo zanje, vsi bi bili boljši. A pride tudi dan, ko si poražen. Pa to ni katastrofa. Pomembno je, kako smo tekmo izgubili. Smo bili na igrišču stoodstotni? Če je tako, si tudi ob porazu ničesar ne očitamo. Podamo roko zmagovalcu in gremo naprej. Bolijo pa stvari, kot je bil naš lanski poraz v Ormožu ali neodločen rezultat v Šmartnem. Tam smo izgubili prvenstvo. Mi nismo izgubljali tekem z najboljšimi v ligi, nas je odneslo drugje. Vse to so razlogi, da moramo tudi na treningu vselej dati maksimum. Potem lahko gremo v vsakem trenutku domov z dvignjenimi glavami.Tako se torej lotevate vodenja Trima. Klub ste v zadnjih treh letih iz povprečja dvignili zelo visoko. Nekaj vam je v teh letih še manjkalo. Je naslednja sezona vaša tudi po osvajanju naslovov?Ljudje okoli nas so zadovoljni s tem, da smo klub dvignili. To je moje edino vodilo - biti vsak dan boljši, napredovati. Če pri nas to uspe, bomo boljši tudi na terenu. A mi tudi vemo, da v zadnjih dveh letih nismo osvojili nobene lovorike. V novi sezoni si zelo želim osvojiti kak naslov. Fantje to zaslužijo, saj so bili že lani na državnem prvenstvu boljši od vseh. Potem pa so v dve tekmi šli podcenjevalno in ostali brez najboljšega naslova. Zakaj? Toliko smo garali, vlagali..., da bi morali narediti še tisto piko na i, narediti korak naprej. V moji tretji sezoni bo treba nekaj narediti, že zato, da potrdimo, da smo na pravi poti. Rokomet je postal gladiatorski šport in sponzorji se za vstop v klub odločajo na osnovi osvojenih lovorik. Kljub vsemu pa te niti osvojena lovorika ne naredi boljšega človeka in tudi ne prinese nobenega novega pravega prijatelja!Še eno fronto imate odprto v trenerskem delu - z reprezentanco. Ko ste jo pozimi prevzeli, je bilo treba takoj narediti preboj. Prevzeli ste jo po slabem januarskem evropskem prvenstvu, takoj pa je bilo treba ekipo prek kvalifikacij pripeljati na svetovno prvenstvo. Proti Srbiji vam ni uspelo, prišlo pa je povabilo na SP. Ste si želeli večje spremembe z reprezentanco, ki ste jo prevzeli?Ob tem prevzemu je bilo treba ugrizniti v kislo jabolko, ekipa je bila na dnu. To se je pokazalo tudi na prvih tekmah pod mojim vodstvom. Seveda sem pričakoval več, tako je zmeraj. Realnost je bila drugačna. Mi smo v tistem ciklu vsako naslednjo tekmo igrali bolje. To nam je sedaj vodilo tudi pred svetovnim prvenstvom, ko bomo imeli slabe tri tedne prvič skupne priprave. Tam se bomo poskusili izboljšati - ko je ekipa aktivna, tudi bolje funkcionira. Vabila na svetovno prvenstvo smo zelo veseli. Res smo bili pred žrebom v zadnjem, četrtem bobnu in v normalnih okoliščinah bi bila naša skupina nekoliko drugačna. Zdaj bo treba z reprezentanti zavihati rokave - in biti tiho. Še pred tem nas čakajo evropske kvalifikacije v skupini, dve tekmi s Kosovom. Takrat bo treba oddelati maksimalno in takoj za tistim iti naprej.Je v reprezentanci mogoče uvesti kakšne spremembe? So te sploh potrebne - v kadru, v načinu igre, razmišljanju? Kje začeti gradnjo?Mi nimamo nabora osemdesetih rokometašev, ko bi lahko kadarkoli zamenjali pet, deset reprezentantov. Pet noter, pet ven. Mi ne moremo delovati po principu: Tisti, ki ne bo delal tako, lahko gre. Igralski kader, ki nam je na voljo, je treba negovati in brusiti. Ko sem dobil ekipo, smo bili skupaj v ponedeljek, sledilo je potovanje in v sredo tekma. Tudi to je treba upoštevati pri kritikah. Upoštevati realnost. Sam sem bil zmeraj realist, a se tudi zavedam, da štejejo samo rezultati. Tako v klubu kot v reprezentanci. A z glavo skozi zid tudi ne gre, čez noč se ne da. Moji predhodniki na selektorskem mestu bi že marsikaj zamenjali, če bi lahko. Zdaj ko pa je na selektorskem mestu spet Slovenec, ljudje še bolj intenzivno pričakujejo ne vem kaj. Sploh ker je selektor Zorman. Vsi smo pametni, vsi hodijo okoli vrele kaše. Nihče pa je ne zajame z žlico, kot sem jo zajel sam. Tako pač je. Verjamem v ekipo in iz nabora bom izluščil najboljše, ki bodo v tistem trenutku na voljo. Že do evropskih kvalifikacij bo za nami dober mesec prvenstev po celi Evropi. Tisti, ki bodo v najboljši formi, bodo igrali. Do svetovnega prvenstva bo potem za nami že pol sezone. Mogoče bodo poškodbe, kak kandidat za reprezentanco bo v slabši formi. Upošteval bom trenutne razmere; drastičnih sprememb pa ni na vidiku in tudi čas za to ni primeren. Sedaj nismo v prvem letu po olimpijskih igrah, pač pa se že borimo za nastop na naslednjih olimpijskih igrah. Do takrat je še svetovno prvenstvo in na koncu še evropsko, to bo zadnje sito. Na svetovnem prvenstvu bomo poskusili iti proti naslednjemu velikemu cilju. Hkrati ste poskusili na noge postaviti B-reprezentanco, ki ste jo popeljali na sredozemske igre. Tudi ta načrt se po solidnih pripravah ni izšel po pričakovanju; po dveh porazih ste celo izstopili, ko so vas načele še okužbe z virusom.Hvala bogu, da smo lahko sestavili tudi reprezentanco iz mladih rokometašev, ki nastopajo v slovenski ligi. Tam smo pobrali najboljše plus Mazeja in Kljuna. Le ta dva sta do takrat imela nastope za reprezentanco, vsi ostali - nula. Če bi se primerjali s Srbi, s katerimi smo bili po starosti igralcev izenačeni - tam jih je že enajst igralo v klubih po Evropi. Bilo je tudi nekaj nervoze zaradi nošenja državnega grba. V Alžiriji smo odigrali dve dobri tekmi, na obeh smo po slabšem začetku in krču rasli. Zatem nas je zaustavila korona. Pogled v razmere sem dobil, še bolj pomembno pa je, da so igralci sami videli, kaj prinašajo nastopi za elito, za reprezentanco. Dobili smo nekoliko širšo bazo tudi za prvo ekipo, kjer pa ne nameravamo veliko eksperimentirati.

(INTERVJU) Uroš Zorman v dveh vlogah: Biti tiho ... in zavihati rokave

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano