Bojan Bauman
Saj so nas po vsem svetu v času korone v imenu našega zdravja gnetli kot glino. A tako, kot to znajo početi Kitajci, ne zna nihče. Njihove metode smo spoznavali med zimskimi olimpijskimi igrami. Že priti na Kitajsko je bilo praktično nemogoče. Športniki, funkcionarji Mednarodnega olimpijskega komiteja, novinarji in nekaj delavcev, ki so skrbeli za športe, o katerih se Kitajcem po večini še sanjalo ni, da obstajajo - to smo bile edine izjeme. Kako sem švical pri izpolnjevanju formularjev, potrebnih za vstopno dovoljenje! Vanj sem vnašal silna potrdila o cepljenju, o testiranjih na covid pred potjo ... in vmes odgovarjal tudi na vprašanja in vnašal podatke, ki z virusom niso imeli zveze.
Edina mogoča destinacija na širni Kitajski, kjer je en sam zid dolg skoraj 22 tisoč kilometrov, je bil Peking. Letalskih prevozov dolgo nobenih, na koncu pa letalske vozovnice drage, kot da gremo trikrat okoli ekvatorja. Ali na Luno. To je bilo bližje resnici. Ob prihodu so se okoli mene znašli sami astronavti - kitajski prostovoljci v belih skafandrih. V hotelu sem moral prižgati televizijo, če sem hotel videti, kako so videti Kitajci.
Bravo, naši, bravo, Kitajci!
Za dobro jutro v hotelu smo imeli - testiranje. Vročino so nam merili pri vhodu na vsako prizorišče. Na telefonu je bila obvezna posebna aplikacija, v katero smo že dva tedna pred prihodom vpisovali vrednosti izmerjene temperature telesa. Karantene so bile obvezne za vse, ki so bili pozitivni. In to po kitajskih meritvah za virus, kjer so bile mejne vrednosti postavljene nižje kot drugod po svetu. Mnogi, ki so bili v domovini po bolezni že negativni, so tako pristali v karanteni.
Gotovo sem veliko stvari, vezanih na covid, izpustil. Cena za moje zdravje je bila visoka, a cilj je bil dosežen - zadnji dan iger, ko so imeli naši športniki okoli vratu že sedem medalj, sem prizorišče zapustil neokužen. Bravo, naši, bravo, Kitajci!
Do poletja smo v Sloveniji še trenirali ukrepe proti covidu; a takrat so Jelka Kacina, medijskega junaka še iz časov osamosvojitve pred 30 leti, že umaknili s televizijskih ekranov. In ko smo bili sredi epidemije, ko je bilo dnevno število okužb višje kot kadarkoli, je nastopilo poletje in z njim sprostitev ukrepov. V teh dneh so glede virusa popustili tudi Kitajci. Tudi oni v trenutku, ko so sredi največjega izbruha bolezni. Očitno je tudi za njihovo državo to postal predrag špas.
