Športno 2022: Bil je to račun brez poljskega krčmarja

Tanka je ločnica med uspehom in razočaranjem. Večkrat videno na lastne oči. Tim Gajser je leta 2019 v Imoli proslavljal naslov svetovnega prvaka, dve leti kasneje so se mu te sanje v bližnji Mantovi razblinile na zadnji dirki. Ali pa Timi Zajc; decembra 2020 je na planiškem SP v poletih poskrbel za afero, iz ekipe odrezal tako sebe kot trenerja, že dobro leto kasneje je na istem mestu pisal zgodovino s četverno slovensko zmago.

Sem pa v zadnjem času slovenskim reprezentancam praviloma prinašal srečo, košarkarje (2017) in odbojkarje (2019 in 2021) sem pospremil do evropskega finala. In če smo še pred leti v redakciji preračunavali, do kdaj naj bi, realno, Slovenci obstali na tekmovanjih, se zadnji dve leti pogovarjamo, od katere faze prvenstva jih bomo spremljali na prizorišču. Malo smo naduti, malo klestimo stroške. Skupinski del? Eh, brez zveze, to gredo gladko čez …

Še nikdar dotlej ni šla nobena slovenska zasedba tako odkrito po zlato kot košarkarji letos na Eurobasket. Ponovna združitev Dragića in Dončića je napihnila optimizem. A drugi favoriti so izpadali eden za drugim; Srbija, Grčija … Ne kot opozorilo, kot avtocesto do lovorike smo sredi Berlina presenečenja dojemali v slovenski skupnosti. Manjšini.

Tristo, štiristo Slovencev je bilo vsega skupaj na četrtfinalu. Ker … Poljska? Eh, brez zveze, to gredo gladko čez … In tako nas je, novinarje, predstavnik turistične agencije, da bi bile informacije bralcem pravočasne, zbobnal skupaj še pred tekmo: da se polni že tretje letalo, da bo Slovencev v polfinalu in finalu nekaj tisoč, kako dobiti karte … Vse smo izvedeli, tudi zapisali, z objavo smo čakali le še na zaključni sodnikov pisk.

Bil je to račun brez poljskega krčmarja. Nato pa streznitev. Šok. Tudi za novinarje, ki so prišli z letalom in ostali brez takojšnjega prevoza domov. Ekipinega sva kolegialno v avto vzela večerovca. Ker se še dobro spomnim Lilla 2015, ko je Slovenija izpadla takoj po prihodu, v osmini finala, nakar sem zavoljo predrage spremembe letalskih vozovnic še cel teden ostal tam. Vsak dan manj koristen, da bi me šefi že skoraj poslali v begunski tabor v Calais. Pa me je neugodnega službenega izziva rešil prvi val beguncev na naših mejah, francoski za štajerske bralce več niso bili relevantni. Sam pa odtlej, prav zaradi tanke ločnice, na tekmovanja najraje migriram z - avtom.